Intervju z dr. Babnikom iz EINT LJ in zgodba naše Vesne.

http://shrani.si/files/vesnajana162yt.pdf

V članku je prišlo do napake. Vesna je ob prihodu domov res še potrebovala dodajanje kisika, toda le preko nosnih nastavkov oz.
brčic in ne preko respiratorja. Po dobrih dveh mesecih doma
pa smo se tudi brčic znebili  

< Sporočilo je popravil najci -- 15.8.2007 8:52:58 >

_____________________________

Naš zakladek se je rodil 4 mesece prezgodaj, zdaj pa nas vsak dan znova razveseljuje s svojimi nasmeški.
http://picasaweb.google.com/nadja.pogacar/Vesna

Bravo! Vem, kako je, ko ne ves, kaj in kako bo z otrockom. Nas Zan je bil rojen v 25t 5/7, tezak 770g in 33cm dolg. Domov sva prisla po treh nesecih, sedaj pa je ze zakljucil 1.razred devetletke.

Res je prava borka,naša Lara je bila težka 800g in 33 dolga(25 t).  Ravnokar sem prebrala članek .

Najci a si  ti kdaj živela na štajerskem koncu.

Bravo Vesna in njena družina. Vem, kaj so vse prestajali. Naša Tjaši je rojena v 27 t 3/7  z borimi 755g in podobno zgodbo (sicer malo krajšo) smo tudi mi peživeli. Me pa ob branju takšnih zgodb vedno znova zlomi , obenem pa sem vesela za te naše borce . Moji spomini so še zelo sveži, domov sva prišli pred 14 dnevi s 1900g, sedaj ima 2320g (prava debeluška) in se imamo super. Kljub temu, da smo doma in rešeni (skoraj) vseh problemov, me je še včasih strah prihodnosti in morebitnih zapletov (hujših) v njenem motoričnem razvoju.
Pa mame je tak zmeraj strah za njihove , da sedijo, shodijo, gredo v vrtec, pa šola, pa prve ljubezni,......
Še enkrat bravo Vesna

 Bravo mami, bravo Vesna, prava borka si!
Prebrala članek. In prvo, kar sem pomislila - to je enako kot če bi jaz sedaj šla rodit.

Prebrala sem članek...in imam kar solzne oči!

Veliko ste prestali,ja.Žal mi je,da tudi Samotu ni uspelo,in zelo vesela sem,da je Vesna prava mala princeska.Upanje res vedno umre zadnje.In vam je uspelo.Vsekakor pogumna zgodba.

Sedaj pa le uživajte!In se še javite kaj...

Skoraj nerazumljivo mi je, kako starši tako preizkušnjo preživite, ne da bi se vam zmešalo.

Čestitke Vesni za njen dobljeni boj, staršem pa vse moje spoštovanje, da ste prestali to trnovo pot. Naj vam bo sedaj in v prihodnje življenje postlano z rožicami.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Jaz sem ostala čisto brez besed. V meni se prepletajo najmočnejša čustva, žalostna sem, hkrati pa zelo vesela, Vesna je pravi mali sonček, mamici pa atiju pa vse pohvale, veliko sta ji pomogla, da je vajini pupi uspelo. Temu se reče iskrena ljubezen in vera v svojega otroka.

Pa vse pohvale osebju na EINT v LJ.

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

Življenje pa piše resnično neverjetne zgodbe!!! Saj sploh ne vem kaj naj napišem... Sem še čisto pod vtisi članka...
Najprej iskrene sožalje ob izgubi sinčka. Mali angelček je zagotovo ves čas pazil na svojo sestrco
Čestitke Vesni, za vse kar je dosegla! Neverjetna borka, kaj vse je prestala!
Pa seveda vsaka čas mamici in atiju, za vse kar sta prestala!

Vsem skupaj vam želim veliko smeha, veselja, zdravja!

Res je prava borka. Tako kot vsi naši mali sončki. Še zdaj se spominjam kako smo se veselili vsakega uspeha moje hčerkice rojene v 29. tednu (1550 g).

Še dobro, da takrat nisem vedela vsega kar vem danes. Ker me je zdaj strah vsega bomo verjetno ostali kar pri enem otroku. Starši, ki imajo donošene zdrave otroke se sploh ne zavedajo, kako jim je bilo življenje olajšano.

Najci, zdaj se pa spet jokam.

Malo od spominov, ki so mi spet privreli na dan, malo pa od sreče, ki jo občutim ob srečnem koncu vaše zgodbe. Mala Vesna je res vsem dokazala, da so naši nedonošenčki sposobni neverjetnih čudežev.

Čestitke za pogum in predvsem naslednjič donošenega in zdravega otročka. Saj prav razumem zadnji stavek, a ne?

Bravo Vesna in bravo mamica in očka, ker vem kaj ste prestajali.......................res je Samo čuval svojo malo sestrico...................želim vam veliko veliko srečnih trenutkov z angelčkom, ki je ostal z vami in, ki je postala res lepa damica!

Res bravo Vesna ,še na tem forumu. Jst sem dala to 3x skozi in zelo boleče preživljam in mi je zelo hudo ob takšnih zgodbah,ker mi je res hudo.
Tavečjo Pio sem rodila konec 34.T ,mojega sinčka Vida sem rodila v 24.T in je potem čez dva dni nas zapustil,ravno jutri je njegov rojstni dan,zato sem še bolj čustvena.
In našo malo borko Ulo rojeno v 26.T. Potem veste,kaj vse sem morala preživljati vsa ta leta. Toda res je, ničesar bolj ne odtehta kot nasmeh otročka,ki si ga tako želel..

Jutri bom pa prižgala svečko za vašega Samota in mojega Vida.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Meni pa ne odpre linka, škoda, pa bi rada prebrala Vesnino zgodbo. Glede na ostale poste vidim, da je prava borka in ji želim še naprej vse lepo!

Noseckica, ti se pa s tem vprašanjem o izbrisu obrni na moderatorko, Nalin RR.

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

Anajmad, tudi ti si občudovanja vredna. Toliko si prestala, toliko je bilo solz in bolečine, pa nisi nikoli obupala in vstrajala vedno, ter rodila tri krasne otročke. Zelo mi je žal za Videka, ampak vedi, da je vedno z vami, v vaših srcih. Z tvojima hčerama pa ti želim res zelo veliko lepih trenutkov.  Spoštujem te. Rada bi imela kanček tvojega poguma.

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

Kaj naj vam rečem,....
Vaša deklica je vse preživela, zato jo čaka bogato življenje, sigurno, je taprava borka!!!
Vidva pa...kapo dol, tok pa še mi nismo dali skozi, čeprav je bilo tudi pri nas al bo al nebo. Pa je blo, tako kot pri vas in še pri tolikih ki sodelujemo na tem forumu!!

Bravo za vse tri!!!

Hvala vsem skupaj za lepe misli in lepe želje!
Malo smo se potepali po morju, pa doma se nam je net sesul... Ampak zdaj smo vsi nazaj in sem z veseljem prebrala vse vaše komentarje.

Ja, staršem nedonošenčkov je zelo težko. Mislim, da prav vsakemu, ne glede na to, kakšne težave ima otroček. Težko je, ker lahko otročka samo gledaš v inkubatorju, se z njim pogovarjaš in ga malce pobožaš. Vse ostalo pa moraš prepustiti sestram in zdravnikom... in se ob vsem tem počutiš tako nemočnega... Ampak karkoli se že dogaja s tvojim otrokom, skupaj z njim zmoreš in preneseš vse!!! Ja, ti mali pikiji so tako zelo pogumni še za nas starše zraven, ne samo zase. Resno, Vesna je bila tista, ki mi je v najtežjih trenutkih s svojim pogledom povedala vse. In v tem pogledu je bilo vedno toliko volje in želje po življenju, da ob njemu nisem pomislila na nič drugega kot na novi dan, na novi boj...
In res - vse pohvale kolektivu EINT v ljubljanski porodnišnici. Spoštujem in cenim vse po vrsti, vse zdravnike, vse sestre in fizioterapevtke. Čeprav je bilo težko in bi lahko rekla, da se teh mesecev rajši ne spominjam, tega seveda ne pozabiš. EINT ima svoj kotiček v mojem spominu in ob misli nanje se mi kljub vsemu težkemu segreje srce, saj bo naša Vesna vedno malce tudi njihova...

Zdaj v našem življenju vsak dan sije sonček. In najprej vsako jutro zasije na Vesninem obrazu, v njenem nasmehu. 

_____________________________

Naš zakladek se je rodil 4 mesece prezgodaj, zdaj pa nas vsak dan znova razveseljuje s svojimi nasmeški.
http://picasaweb.google.com/nadja.pogacar/Vesna