obračam se na vas ker ne vem kje bi sicer dobila najbolj nepristranski odgovor.

vedno sem bila zelo navezana na svojo družino. sedaj sem poročena in imam najboljšega moža. ampak....
sedaj pa tisto kar me muči....kratek stik je prišel med mano in bratom za kar je zadolžena oz. kar kriva mami. brat je trmast in se sploh noče pogovorit...men je pa težko ker ga imam zelo rada in ga trenutno zelo rabim saj je bil najbolj srečen poleg moža ko je zvedu da bo stric.
kar velikokrat se zgodi da se spomnim nanj in mi gre na jok ..včasih se zjočem prav do hlipanja   včasih mi pa celo rata da sploh ni več solz.
pri vsem tem pa me najbolj skrbi da s tem ne bom povzročila kakšne neprijetnosti ali pa da ne bo kaj narobe zaradi tega z mojo pikico. noseča sem 10T in prosim vas punce povejte mi če ti moji odzivi lahko povzročijo kakšno nevšečnost na moji pikici. se skušam kulirat in včasih mi rata včasih pa je prehudo ....

prosim pomoč.

lp

Malo je  ki nimajo čustvenih izbruhov, vsaj na začetku je to pogosteje zaradi navala hormonov. Jaz sem bila obupna, samo prst si mi pokazal, pa v jok in kako sem boga in oh in sploh. pol pa mine. Včasih me še malo zanese, ampak ni hudega.

v  imaš lahko morje hormonskih izbruhov.Jaz bi ti svetovala da počakaj da rodiš....potem pa urejaj odnose.v  se ti bo namreč vse zdelo precej problematično, kasneje pa niti ne

Naja3: se ti popolnoma pridružujem...še zdej - sicer bolj redko, ampak poizkusi mi pokazat prst ; btw: še sreča za mojga lubija, da zdej ful pazi kaj reče

Anonimna: ti se kr zjoči, pomaga veš!!!! Men jok večinoma vlije več pozitivne energije in misli, kot pa pol žlahte, ko pametujejo na kupu...Ker sem potem 'malo razkurjena' in TRGAM

oj

hvala za odgovore vendar mene še zanima ali ne škodujem pikici s temi negativnimi čustvi, z jokom, s žalostjo????

Zdaj še ne škoduješ, vsaj do neke mere ne. Če bi bila čisto obupana in depresivna in samomorilskih misli in ne vem kaj še vse, pa verjetno ne bi bilo glih ok. Ti pa povem, da kasneje pa otroček že kar čuti, vsaj po moje. Ravno prejšnji teden sem se nekaj malo bolj zasekirala in tisti dan kot da se je dete umirilo, čeprav je vsak dan zelo živahen. Tako da sem sama sebi rekla, dej nehi in misli na svojega otroka. Ne vem, ti bo še kakšna povedala, jaz vem da se ne smem sekirat, ker nič ni toliko pomembno kot bitje v meni. Vse drugo je stranskega pomena in se da rešiti, verjemi.

če se sekiraš, se dvojno obremenjuješ... najprej zaradi odnosov v družini, potem pa še zaradi svojega obnašanje... najbolje, da si rečeš: briga me za vse, js bom mamica in to je najpomembnejše... vse se bo uredilo slej kot prej... tut brat se bo omehčal, verjemi... če ne prej, ko bo videl tvojo malo pikico, ko bo na svet prijokala

držte se!

Mislim, da ti morata biti najpomembnejša tvoj mož in otrok, ki ga pričakuješ.
Verjemi mi, če sta se imela z bratom tako zelo rada to ne more kar ugasniti. Če prej ne bo spregovoril ko boš rodila.

Ne se sekiraj vse se bo samo uredilo.

Lp