To v bistvu ne sodi na to temo ampak bi bila vseeno rada anonimna. Rada bi se malo olajšala, morda dobila kakšen koristen nasvet ker sem še vedno v šoku.

Če povzamem na kratko je zgodba taka. Danes popolde sem bila s svojim 3 letnim sinom v hlevu. Doma imamo manjšo kmetijo. Zdraven je bil še moj oče in mama. Ena izmed krav je cca. 3 tedne nazaj skotila telička in oče ga je spustil iz ograde, da bi sesal. Veselo je pritekel kot običajno, mama krava pa ga je s tako silo brcnila v glavo, da je takoj na mestu mrtev obležal. Vse to pred našimi očmi. Jaz sem sina takoj po dogodku, odpeljala ven ampak otrok je pač videl tisto kar je. Nisem delala nobene panike in skušala sem biti mirna ampak videla sem, da je tudi on malo zmeden. Kasneje me je vprašal kaj je s teličkom in povedala sem mu, da je umrl. Ko me je vprašal zakaj sem rekla, da se je zgodila nesreča. Dalje ni spraševal zato mu tudi nisem nič razlagala. Po pravici povedano ne vem kaj bi mu rekla. Vse skupaj je še mene tako šokiralo saj česa podobnega še nisem doživela. Se je že zgodilo, da je teliček, včasih tudi krava poginila med porodom, da niti veterinar ni mogel pomagati ali pa da je bil teliček bolan in je zaradi tega poginil. Da bi ga pa lastna mati z brco v glavo pokončala pe še ne.

Vse skupaj nas je močno pretreslo. Moj oče je že takoj po dogodku jokal kot dež ( sicer sem ga do sedaj videla jokati le na očetovem pogrebu 20 let nazaj). Za mano šele prihaja, zdaj ko je večer in so otroci zaspali. Vse skupaj je tako žalostno, še bolj pa me skrbi za otroka, ki je vse to videl. Naj se skušam z njim pogovorit? Kaj sploh naj mu rečem? Ali naj bom raje tiho, če ne bo nič vprašal sam? Kako ravnati v takih situacijah? Mogoče mi bo kaj bolj jasno ko bom zadevo enkrat prespala. Kakšnega nasveta bi bila zelo vesela.

Še jaz sem v šoku, ko sem to prebrala. 3x tisti del, ko nisem vedela ali prav berem.
Ne vem ti svetovati.

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

ne vem, jaz sicer ne bi namenoma omenjala stvari in ne bi delala stvari v njegovi glavi večje/pomembnejše kot so. ti si pretresena, on verjetno niti ne (če bi bil, bi do sedaj že vedela). naša je recimo pri treh letih videla obglavljenega in raztrganega goloba direkt pred vhodom (mačka). vse je bilo krvavo in glava je bila nekaj metrov stran, on pa prežvečen in scufan. samo ona je vprašala in bila ful fascinirana kaj se lahko zgodi (in da je toliko krvi - vau). še nekaj mesecev je vsake toliko časa omenila to sceno (tudi v vrtcu). jaz sem ji pač povedala, da mačke lovijo in jejo ptiče in da je ptič v tem primeru pač postal "meso". samo zdaj pti 6-tih se tega ne spomni več. tako da jaz mislim, da ta incident s teličkom pri teh letih ne bo drastično vplival na njega.
če vpraša, mu seveda povej, da se take nesreče dogajajo in da se je verjetno krava zmedla in ni vedela da je to njen otroček ter se je tako ustrašila, da je brcnila (po moje se je res to zgodilo - ok, razen če je bolana; nisem veterinar). samo ne kompliciraj. imo več in dalj ko nespodbujana govoriš, bolj mu daješ signale "it's a big deal". ja, je "freaky accident", ampak naj ostane pri tem.

se strinjam s tem delom. Tudi jaz o kakih stvareh ne začnem sama govoriti, počakam na vprašanja s s trani otroka, pa potem komaj oblikujem stavke, čim bližje resnici, pač toliko, kolikor menim, da je dovolj, da ve.
vedno potem sledi stavek, da če ga/jo še kaj zanima, naj vpraša in naj otrok vodi pogovor.

Joj, joj...ubogi teliček...in tudi uboga krava (ker verjetno sedaj pogreša svojega mladička in ji ni jasno kje je) ....sama sem tudi odrasla na kmetiji in...sem doživela marsikaj, ampak takšne brce pa k sreči nismo imeli priložnosti videti.
Kaj reči otroku...nič kaj dosti, ker...takšno je življenje...če bo spraševal, mu pač poskušaš razložiti...

se popolnoma strinjam z matejko: ne delaj iz tega big deala, ker ne veš, kako je otrok to sploh dojel. včasih oni tega ne travmatizirajo tako kot mi, ker še enostavno ne dojemajo dejanja.

če te vpraša, na lep način odgovori, če ne, ne drezaj v to.