Vsaka od nas je ženska zase in vsaka od nas drugače sprejema in doživlja bolečine. Če si kaj brala podobne naslove, si lahko razvidela iz tega. Tudi jaz sem dala 15.01. čez ta dva posega in me je bilo strah da katastrofa, dokler nisem prišla v bolnišnico. Zase sem bila mnenja da imam dokaj nizek prag bolečine - ampak ko je potrebno se da tudi zdržati in preživeti. Pri vsaki operaciji dobiš narkozo in zaspiš in resnično ničesar ne čutiš in ko se zbudiš tudi ne veš kaj točno se je dogajalo s teboj. Npr.ko spiš in nekaj sanjaš se spomniš teh sanj, ko se prebudiš - tu pa spiš in ko se prebudiš ne veš ničesar. Jaz sploh nisem vedela da je že vse za mano. Takoj ko dobiš narkozo zaspiš - približno 2-3 sekunde.
In seveda je različno kako se ženske prebujajo iz narkoze. Meni ni bilo nič - samo megleno sem videla - 15 min po operaciji. Počutila sem se dobro, brez vseh bolečin. Edino kar je - ko greš prvič lulat, neveš kako lulati,ker misliš da bo bolelo. Sicer se občuti da so ti nekaj delali ampak lahko normalno lulaš - mogoče malenkost boli - ampak zame je bila to minimalna bolečina.
Ko boš prišla domov pa le veliko počivaj in se ne naprezaj. Mene so motili obliži ki sem jih imela na šivih - vedno ko sem se premaknila sem mislila da so šivi ki me "španajo" - v bistvu pa je bil obliž.
Dva do tri dni po operaciji lahko še čutiš rahlo bolečino pod rebri ali v ramah in vratu - zaradi plina, ki ga vbrizgajo med operacijo.

Bodi optimist in kar pogumno!