Pozdravljene, danes ponoči, ko nisem spala zaradi vročine, sem malo razmišljala ob pogledu na mojo pikico ob sebi. Vsak dan berem, da so naši otroci razvajeni tako in drugače... in da se razvajanje začne že pri spanju pri mamici v postelji in podobno, da so otroci pridni le takrat, ko prespijo celo noč v svojih posteljicah... in še bi lahko naštevala. Pa sem se malo zamislila. Verjetno nas je mamic, ki vsaj enkrat na noč potolažimo naše malčke s hrano, čajčkom ali cartanjem precej več kot tistih, ki spijo celo noč. Jaz našo pikico sicer dam spat v njeno posteljico, a jo ponoči, ko je žejna, vzamem k sebi, saj tako zaspi prej in spi dlje časa. Pa ves čas poslušam, da to ni dobro, da bo potem pri meni spala celo večnost, da bo razvajena... Ene par dni nazaj sem eno mamo tako zabrusila, da učenje otroka za življenje, učenje morale in lepih vrlin nikakor ni povezano s tem, kje otroček spi, po mojem je treba otroka le kje drugje prijeti, če dela te in one traparije scartanosti. Sicer bo pa tako prišel še prehitro čas, ko nam bodo pobegnili ne samo iz postelje, ampak tudi od doma. 
No da ne bom zabluzila drugam, mislila sem, a nismo ljudje samo še ena malo bolj ""razvita žival tega sveta,  no a nimajo skorajda vse živali svoje mladičke ves čas ob sebi, edina možnost za preživetje je, da so kot klop pripeti k mamici dan in noč, tako lahko ugotovim, da nam ta razvitost prav malo škoduje. Nobena druga žival si ni umislila, tako "pametno" kot ljudje, da morajo njeni mladički spati v svoji posteljici in to še v drugi sobi... ja, a ni najbolj pomembno prav to, da sta mati in otroček čim bolj povezana, da sta eden drugemu namenjena že v sami prvobitnosti in namenu. In to vsekakor nima nobene veze s tem, kako bomo vzgojili svoje otročke, le čemu bi jih po špartansko vzgajali takoj, ko pridejo na ta svet in ko je že tako ali tako težko zaživeti. Seveda hvalabogu pa so tudi otročki, ki noč prespijo samostojno, a mislim, da je takih precej manj kot ostalih.

No malo za klepetat, ne zamerite

_____________________________

4. 4. 2006 je posijalo sonce z imenom MAYA MARINA
16. 3. 2009 je posijalo še drugo sonce z imenom LUCIJA JULIJA

Sin je vsake toliko čase prespal v moji postelji vse do tretjega leta. Sedaj je star 14let pa ni bil nikoli razvajeni in razcartani. Sedaj med počitnicami, ko smo v službi si skuha kosilo in pospravi stanovanje... Je dokaj samostojen.
Medtem, ko naša enoletnica prespi vso noč in še to v svoji sobi. Pa če bi bilo potrebno, da jo vzamem k sebi in jo potolažim, bi brez premisleka storila. Otrok, pa naj bo star 30let potrebuje oporo in tolažbo staršev. Zato cartajte otroke ko se vam zahoče, saj zaradi tega ne postane razvajeni, rabi le vašo toplino.

Lepo napisano



_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Meni se tudi zdi, da razvajenost in spanje na postelji pri mamici in očku nima nobene veze.

Naš je tudi svoje cajte spal pri nama, pa je bil dosti bolj priden in je manj izsiljeval kot zdaj, ko spi v svoji postelji.

Ma o tem, kaj je dobro in kaj ni, bi se dalo debatirat....

Važno, da otrok spi in da se ti vsaj malo naspiš, da si nabereš moči za novi dan. Jaz sem ga iz tega razloga dala spat k nama.

Moji dvojčici, ki bosta oktobra stari 4. leta, sta do 3. leta spala v najini spalnici. Večkrat tudi v najini postelji. Tako nama je bilo najlažje, ker drugače nismo NIČ spali. Nikoli se nisem spraševala, če je to dobro. Razne komentarje in (pametne) nasvete o spanju (kot jih opisuješ), sva z možem preslišala. Ko sta najini punčki pri 3. letih dobili svojo sobo, sta se brez težav preselili v njo (nobenega joka, ali prošenj, da bi spali pri nama)...torej, vsa opozorila drugih, da ne bosta šli iz najine postelje so bila odveč. Tudi našo tretjo punčko imava v najini sobi (v svoji posteljici) in bo pri nama še kar nekaj časa

Zdaj še kdaj še zgodi, da katera proti jutru prijadra k nama (enkrat na 14 dni) in nama je to čisto OK.

Si pa res<lepo napisala

Super napisano.
Jaz sem po prvem tednu tudi začela enako razmišljat, potem sem pa še na med.over.net prebrala par tem (mislim da je pisala ena ženska iz lige za dojenje) in dobila še potrditev. Tako da zdaj lepo spimo v skupni postelji, čez dan se pa veliko stiskamo. Kaj bo pa čez par mesecev bomo pa še vidli....

_____________________________

l.p. Mateja

Rok 06.07.2006 in Sara 15.11.2010

Najprej vse pohvale, ker si super napisala.
Tudi naš spi ponoči pri nama. Zvečer ga dam v košek spat, ko pa se zbudi ponoči in se dojiva pa potem zaspi pri nama, prvič zato ker hitreje zaspi, pa še stiskamo se lepo in prav lepo zaspimo vsi trije do zjutraj.
Sem pa tud jaz že dobila komentar od tašče da imam malega ful razvajenega. Pač jaz ne morem pustit da bi se jokal, ker se mi smili in ga rajši pocarkljam in se igrava kot pa da bi vrešal. 

 nikoli sploh nisem razmišljala drugače kot ti. Drugače misleče pa pač imajo pridne in nerazvajene otroke .

LP

Se strinjam z napisanim, mojčika. Zelo lepo si napisala. Naša tamala sicer že ves čas spi v svoji posteljici, ki je tik ob najini in jo lahko za rokico drživa, ampak ji očitno tako odgovarja. Ponavadi se je pritoževala, če sva jo k sebi vzela, tako da še nikoli ni spala z nama. Se mi pa to absolutno ne zdi razvajanje, niti kaj spornega.