Meni se pa je pred tednom dni zgodila ena taka zanimiva in skoraj (za današnji čas) neverjetna dogodivščina, da jo moram delit z vami.
Po zelo hitrem nakupu najnujnešega, sem stala pred blagajno, ki valda se ni premaknila niti za cm. Z malim v vozičku in košaro nabito polno, se drenjam malo levo malo desno, ko tamali začne jokat, kot bi ga kdo fanj udaril. Opazim, da si je malo ranil ustnico s kruhom in ga začnem tolažit. Dam flaško, nič...on joka kot še nikoli. Valda zaspan, utrujen, sit vsega tega čakanja...Ljudje gledajo, jaz si pa mislim svoje...me že prime, da bi vse zabrisala na tla in šla ven. Mater tudi blagajničarke so slišale, pa bi lahko katera eno poklicala, da odpre še eno blagajno.  Malega držim v rokah in ga tolažim...naj povem,da sem v 6 mesecu in mala žaba ima skoraj leto in ni ravno lahek...on pa tuli kot za stavo in ga ne morem umirit. 4 blagajne od mene zapazim žensko, ki mi maha naj pridem do nje...štekam, da bi me rada spustila naprej. grem do nje, tam se pa začne spuščanje do same blagajne (edina, ki me ni spustila je bila učiteljica, ki jo poznam na videz-si lahko misliš ). Gospod, ki je bil za mano mi fila robo na tekoči pult. Mimo pa pride ena gospa in vse opazi ter se ponudi, da mi fila vrečke. Tačas mirim malega, ki še vedno tuli. Tako sem bila iz sebe zaradi take dobrote, ki se je odvijala okoli mene, da sem se skoraj zjokala...ta gospa mi je potem še robo skoraj do avta nesla...po mojem bi me še domov peljala, če ne bi imela s kom it....

...no zaključek: ŠE SO DOBRI LJUDJE....IN HVALA VSEM


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

A ni to nekje normalno obnasanje...ki smo ga povecini tudi pozabili...nekje.

ja na žalost so ga res nekateri pozabili...no jaz še spadam med tiste, ki vedno skačem na vse strani če že lahko

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

full lepo ..... je pa res, da je dandanes nažalost to že redkost

Lepo


meni je tudi ko sem bila  na ulici ena gospodična želela pomagati nesti vrečke ( sem bila ful nabasana). Ampak sem bila že tik pred domom......



_____________________________

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

lepo 
to je res tega je danes zelo malo...ker ljudje gledamo , gledajo samo nase...verjetno je kriv zato, tempo življenja

O, sanja nk., kako je pa kaj cez luzo s tem?

kako lužo pa mič 2 

Ja cez luzo, v Ameriki.

a ti tam jadraš?

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

res lepo... škoda da je takih ljudi premalo... pa ne samo da bi se do nosečnic tako vedli, tudi drugače... pred parimi leti je blo to čist drgač... upam da bo to zgodbo oz tvoje dogajanje prebralo čim več ljudi in se malo zamislilo nad sabo

hmmm no bila sem samo 14 dni , pa ti povem..da samo hitenje in res ...čisto drug svet ...tam ti bodo namesto pomagali ..ukradli...

Super, sem res vesela, da smo si ljudje še pripravljeni pomagati, in biti malo prijazni.Super

za dobre ljudi...

_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

Lepo, ja.

Jaz sem lani imela ravno kontra izkušnjo. Natanko tri dni pred porodom nabiram v trgovini zelenjavo, ko ena starejša gospa z vozičkom veselo rine vame. In ko kar ni nehala, ji rečem, no, no, a me boste kar podrli? Ženska pa vsa užaljena, ker se je ona meni zaletavala v trebuh

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

naša tamala je čvekica in ogovarja ljudi, ko greva mimo. eni se ustavijo in poklepetajo z njo, eni se nasmejejo, eni so pa kot da bi jih mrkobni oblak tako zaslepil, da je kot da je ne vidijo, ko jim lepo čeblja "živijo". kaj češ, taki časi so in vse bolj smo odtujeni. me pa veseli zate, res 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

To je pa ful lepo blo za prebrat. IN lepo od vseh ki so ti pomagali. Mislim da bi v podobni situaciji tudi sama tako ravnala... ce je otrocek vmiesan potem storim kar koli ce je v moji moci.

Tudi mene je v sredo spustila ena prijazna gospa. Sem imela samo pijačo in točno pripravljen denar. Je sama ponudila da grem naprej. Seveda sem se lepo zahvalila, ker se mi je kar mudilo.