Že celo dopoldne razglabljam a čem napisati ali ne. Ne rabim nasveta, stvari so jasne, samo iz sebe bi rada dala.

Veliko vas piše, da imate težave s taščami, jaz pa kar z lastno mamo. Ne bom na dolgo opisovala najinega odnosa. Imam jo rada, pogrešam, če se ne slišiva vsak dan, vem, da ima čuden karakter, da je strašno "fovšljiva" drugim, da včasih kaj reče, pa sploh ne pomisli, da besede včasih dobesedno bruhajo iz nje brez glave in repa in predvsem, brez kančka premisleka.

Na drugi strani moj mož. Nekaj let starejši od mene, ljubezen mojega življenja. Po mladostnih iskanjih odgovor na vsa moja vprašanja, moški mojih sanj, moški, ki me zna postavit na realna tla, ki me zna nositi po rokah, ki se zna prilagajati vsaki situaciji.

In danes se zgodi. Klic mame. Po enem družinskem srečanju. Po kupu besed, ki jih preslišim in me ne ganejo in sem jih že vajena (bolj kot ne različno žaljenje, bolj za provuciranje) reče: Vse sestrične imajo luštne in mlade fante, ti pa tega grdega, starega dedca. Samo rekla sem, adijo mami in odložila.... Ni klicala nazaj. Moj ni fant, moj je meni mož, najboljši na svetu. Samo srečna sem, da sem šla tako daleč od doma...

Možu nisem povedala, mene pa neizmerno boli. To je vse, samo boli, da je sposobna reči kaj takega, ko smo pa skupaj, pa se mu dobrika in se mu smeji in je vsa sladka.... Samo boli....

Žal mi je,da tvoja mama tvojega moža niti malo ne ceni in seveda s tem tudi tebe ne. Lahko bi bila srečna,  ker imaš ob sebi moža, partnerja kot si si vedno želela in si z njim srečna. Važno je, da si ti s svojim možem zadovoljna, da ti nudi vse kar kot ženska potrebuješ. Tvoja mati pa ti je fouš, ker ali nima več moža ali ker z njo ne dela, tako kot s teboj tvoj mož. Bodi srečna,da je pri vaju tako kot je, na mamo se pa  ne oziraj. Tudi jaz svojemu možu kaj takega ne bi povedala, ker si tega ne zasluži



_____________________________

Imejmo se radi

Ja no kokljo staro kaj jo pa to briga. Za nekatere stvari je bolje imeti uho kjer gre slišano noter in drugo kjer gre vse takoj ven. Je pa res, da gredo taka "preslišanja" običajno bolje od rok moškemu spolu.

Njen mož, moj oče je zlata duša. Zaradi njega mi je pogosto hudo, da sem ga pustila samega v takem vzdušju. V določenih stvareh mu je moj mož zelo podoben. Saj veste, tisto, da hčerke iščejo moža po zgledu očeta. Sama se pa zavedam, da imam kar nekaj maminega karakterja. Moj mož se od mojega očeta razlikuje edino v tem, da se mož meni ne pusti izsiljevati, kot sem napisala, me zna postaviti na realna tla, moj oče je pa raje tiho, kot da bi izzival prepir oz. si ji upam kaj reči nazaj. Meni je lažje, meni ni potrebno živeti z njo, on pa zelo trpi, če je karkoli narobe. Saj, če je normalne volje, se krasno razumeta, če pa ona "ponori", je pa hudo. Drugače sem pa res že navajena, saj ves čas nekaj žali in samo išče, kaj bo lahko kritizirala in dosti stvari ne slišim, gredo skozi eno uho noter in skozi drugega ven, ampak tole danes je pa šlo malo predaleč. Pa prej nikoli ni imela kaj čez njega za povedat, še vesela je bila, da sem ga našla, ker se je že bala, da bom ostala sama, ampak zdaj pa nismo več toliko v središču pozornosti, so drugi bolj, potem pa take pridejo.

Larika hvala za lepe misli. Saj, zato pa nisem povedala možu, kaj je rekla, ker si res ne zasluži tega. Pa vem, da se on ne bi sekiral, ampak bi se samo smejal. Pa vseeno, sem srečna, da ga imam, sem srečna za najino družino. Me prav zanima, kdaj bo poklicala, ker jaz je sedaj ne bom.

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Glavo pokonci,navsezadnje si sami izbiramo partnerja s katerim bi radi preživeli svoje življenje, pa ne glede na to ali je staršem všeč ali ne!Z mami bi se jaz o tem resnio pogovorila in ji dala vedeti,da žalitev... ne boš več poslušala in da si sama izbrala, ter da ti z njim živiš in uživaš življenje in ne ona, ona si je pač tudi verjetno sama izbirala in ima kar ima, možu pa ne bi o tem govorila ker bo tudi on prizadet, včasih je kakšno tako stvar bolj zdravo zamolčati!srečno

Čičuča žal mi je potem tudi za tvojega očeta . Žalostno, da se kdorkoli tako obnaša do svojega partnerja, očeta svojih otrok ali do mame svojih otrok (da me ne bo kdo napadel). Tako kot je rekla Tekila, vsak si izbere takega partnerja kot njemu odgovarja in ne takega kot mu dajo direktivo starši. Važno je, da si ti srečna, to je vse kar šteje . Tudi jaz mame ne bi klicala, če bi se tako obnašala do mene ali mojega moža

_____________________________

Imejmo se radi

O, jaz bi se pa odpravila na pošten pogovor k njej (na štiri oči)  in ji povedala točno tisto kar ji gre. Ne bi ji pustila do besede vse do takrat, dokler se ne bi sama do konca sprašila. Igrala bi na najbolj ranljive strune, saj je  sama že močno  prizadela človeka, ki je njen in naj bi ga imela rada. To si v tem primeru ti, pa če me potem nikoli več ne pogleda. Namesto da bi se veselila tvoje sreče skupaj s tabo, te pohodi kot neubogljenega cucka. In kdo hudiča ji je dovolil, da ti lahko sodi in se dela norca iz tistega, kar ti je zelo dragoceno.

Očitno je, da si že marsikatero požrla.Vse za ljubi mir, kajne ? Veš, nekoč bo tudi tebi prekipelo.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Moja mama je bila taka,kot od Čičuča.Celo življenje me je žalila, dajala v nič in podobno.Enako sem imela probleme tudi,ko sem dobila partnerja, o meni mu je govorila slabe stvari, meni pa o njem... Imela sem nešteto pogovorov z njo, lepih ,grdih..vse sem poskušala,ampak ni nič pomagalo.Na koncu sem govorila samo še..aha,ja,o.k...karkoli sem ji potrdila,da sem le  imela navidezni mir.Z njo se pač ni dalo normalno pogovarjati, žal.Zato ne vem ,če bo avtorica teme kaj dosegla pri svoji.Mislim,da so to pač taki ljudje,ki morajo vedno imeti nekoga, ki ga žalijo,da s tem sami sebe prepričajo,kako so oni boljši.Čudno,ampak po moje tako je.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Kot je napisala njuškalo, nima se smisla z njo pogovarjati. Ker ona itak ne dela nič slabega, ker ima ona itak vedno prav. Na tem družinskem srečanju je obtožila mojega moža (danes po telefonu), da je bil siten, da se je po njenem grdo obnašal. ( Pa ni bilo nič od tega, mogoče je bil samo utrujen in posledično nerazpoložen za kakšne hude debate) Sebe pa ni videla. Nekaj ni bilo po njeno, se je že grdo držala, ne bom šla v podrobnosti, mojemu očetu je že govorila, da gresta domov. Potem ji je bilo preveč nerodno pred drugimi, kaj bodo rekli. Pri nas je namreč zelo pomembno to, kaj rečejo drugi. O, saj mene in mojega moža zna pred drugimi zelo pohvaliti. Sva oh in sploh.... Nekateri moji dosežki niso kar tako in jih je znala pošteno unovčiti, pa se ogromno prehvaliti okoli, kakšno hčerko ima, na svoje vnuke je pošteno ponosna, samo trenutno nismo mi toliko v središču dogajanja, so drugi bolj, pa se nima s čim hvaliti, pa je tako. tiste slabe stvari pokasiram samo jaz, pred drugimi se ne bi tako izpostavljala, bo vedno vse samo najboljše.

< Sporočilo je popravil čičuča -- 10.6.2007 19:41:19 >

Se popolnoma strinjam z Njuškalo. To so taki ljudje, ki jim ne prideš do konca, pa če hočeš z grda ali z lepa. Enostavno vidijo samo svoj prav in pika. In ja, je hudo, zelo hudo je živeti s takim človekom, vendar ko enkrat dojameš, da takega človeka ne moreš pod nobenim pogojem spremeniti, je nekako lažje. Na voljo imaš dve skrajni poti: skozi eno uho notri in skozi drugo ven, torej tega človeka sprejeti takega, kot je, marsikdaj marsikaj požreti, ali pa preprosto z njim prekiniti vse stike, dokončno, brez izjeme in pardona.
Največja ironija pa je, da so taki ljudje v svojem bistvu zelo dobri in resnično nimajo nobenih hudobnih namenov, prav nasprotno; le tako zelo težko jim je priznati, da nekdo drug živi drugače kot oni sami. In v bistvu so to zelo zelo nesrečni ljudje.

Žal pogovor ne bo pomagal, ker, če je kaj podobna moji, potem bo gonila svoje do nezavesti, lahko ji dokažeš, da nima prav, ampak ona bo še kar tupila! Nima smisla, enostavno se moraš v sebi odločiti, in si reči, ne dovolim si več, da bi me mama prizadela s svojimi besedami, jaz sem odrasla, odgovorna ženska, nikomur nisem nič dolžna, zame so pomembni samo moj mož in moji otroci, pika!!!
Stike z materjo omeji na nujne, kadar te klicari po telefonu nimaš časa in podobno! Nikar ne dovoli, da bi ti nabijala občutek krivde.

Kar se tiče očeta je pa tako, morda se bo slišalo kruto, ampak tvoj oče je odrasel moški s svojo voljo,in če mu življenje z mamo ne ustreza (česar pa ti ne moreš zagotovo vedeti), bo pač moral ukrepati sam, ti mu tukaj ne moreš prav nič pomagati. Vi trije niste več družina, tvoj oče in mama sta družina, in ti, tvoj mož in vajini otroci ste družina!
Upam, da si razumela point!


_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Kaj pa vem ? Pri moji mami je pogovor pomagal, vendar sem šla res na nož. Vseeno mi je bilo, če mi reče: "Adijo, te ne maram več videti!" Od takrat imam ljubi mir in moja beseda nekaj velja.



_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Čičuča, to lahko izjavi samo primitiven človek. Oprosti, da tvojo mamo tako imenujem, vendar očitno ne vidi dalje od svojega nosu in predvsem pa od svoje egoistične riti.

Ti svetujem, da se ne sekiraj, kajti takšnemu človeku ni pomoči-pomaga tudi pogovor ne-saj ne bo razumela v čemu je poanta.

Lahko si vesela in ponosna nase in svojega moža. In to je to, kar šteje.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kaj pa vem, zakaj. Moč navade. Dostikrat tudi samo zato, da sliši vnuka. Sam pokliče, oz. jaz zavrtim, on se pogovarja.

Hvala. Saj v bistvu mislim, da ona sploh ne ve, kako se jaz že cel dan sekiram zaradi tega. Sem pa ponosna na svojega moža, zagotovo. Pa vesela, da ga imam, pa zlajubljena vanj vsak dan bolj. Res to največ šteje.

To mi delaj



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

To lahko reče samo primitivna oseba.In s tem stavkom je tvoja mama pokazala, da tvojega moža ni sprejela takšnega kot je (četudi je njej grd, važna je otrokova sreča in, da je izbranec otroku všeč, ne staršem).
Važno je, da je tvoj mož tebi všeč, se imata rada in se razumeta. 

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Za dokončanje:

Je včeraj klicala, sicer zavedajoč, da je naredila nekaj narobe, pa se je vseeno skušala izogibati temu, kar je rekla prejšnji dan. Tokrat je obrnila ploščo. Da vidi in čuti, da je med nama nekaj narobe, da se ne razumeva in bla, bla, bla.... To sem itak že navajena, da si v svoji glavi ustvari take in drugačne zgodbice, ki jih tako napleta, da na koncu že sama sebi verjame. Evo in za posladek, pravi, da med nama nekaj škripa. Moj mož pa pravi, da vse, kar pri nama škripa, je najina postelja.

 Moj mož pa pravi, da vse, kar pri nama škripa, je najina postelja.

bravo!!!!!!!!!!!
 

verjamem, da je tezko. tudi jaz se z mojo sestro "štekam", čeprav zna bit nesramna do mene k sam satan . res, te čist zastopm.

Tvoja mama je pa miss universe  kako so lahko eni ljudje tako površinski, svetujem ti, da se pač osredotočiš na svoje življenje in ne daješ izjavam tvoje mame tolike teže, ker boš drugače stalno slabe volje, imej pač stike z njo ampak ne dovoli ji, da se ti preveč vmešava v življenje.

hehe - no še ena podobna, kot bi pisala jaz. moja mami in oče sta zelo podobna tvojim, res. mami vse tlači s svojim negativizmom in trmo. oče je pa copata. ampak kot je že napisala ena - če se je tako odločil bo že za nekaj dobrega. pa smo že imeli predlog, da bi se ločila in bi mi mami izplačali in skupaj živeli. ampak oče pač ne more narediti prvega koraka. karakterno pa z mami ne greva skup, nikakor. v vsaki stvari imava drugačne poglede.

enako je moj mož starejši, mami si pa želi nekoga, ki ga bi lahko kazala sosedom, da bodo foušljivi? jaz sem si pač izbrala takega, ki meni ustreza. sva bile kar ornk skregani, ampak po rojstvu tjaše sem popustila in jo sprejela tako kot je. če se obnaša grdo do katerega koli od nas, nas pač ni nekaj časa, če ji pa kaj rečem, pa obrne vse v svoji glavi. včasih tudi grdo zbode, mene ali mojega moža, ampak potem me pač nekaj časa ni. najbolj ji gre v nos, da sem se kmalu odločila za družino in mi potovanja, imidž in fensi šmensi stvari sploh ne potegnejo. jaz sem raje srečna.

in tudi vsakič v nulo razglablja vse stavke in dejanja, če sem prepričana da me ne vara, če me tepe ... ponavadi jo hitro zabijem da naj neha tečnariti. v bistvu me sploh ne gane več , se pa dostikrat smejimo na njen račun. pokličem jo če je res že dolgo nisem in me zapeče vest. če me pa ona kliče, pa dvignem samo, če sem pri volji oz. jo pokličem kasneje ko imam dovolj močne živce.

zadnjič je v časopisu prebrala, da en moški žaluje ker je umrl njegov oče iz kraja, kjer ima žlahto njen svak (moj stric) in enak priimek. v njeni glavi je bilo že .... pa sem jo hitro postavila na realna tla, da je v taistem kraju 73 ljudi z istim priimkom in po vrhu vsega ima svak še sestro in ne brata. saj vem, da je prepričala nisem (sigurno so našli kakšnega polbrata...), samo debato sva prekinili. najhujša situacija zadnje čase pa je bila, ko je na stričev (po očetovni strani) pogreb prišla njegova nezakonska hči, vsi, razen sestrične, nismo vedeli zanjo. obnašala se je kot grozno, vsa vesela, da ima eno novico za čvekanje...

ti jo daj kar malo na hold, pokaži ji svoja čustva. povej ji, da mora tvojega moža spoštovati, ali se pa vsaj zadržati. klicanej vsak dan bi pa mene ugonobilo, nimam tako močnih živcev

_____________________________

iz malega zraste veliko