Upam, da pišem na pravem forumu. S partnerjem delava na  že štiri leta, zadnje čase se zaradi tega večkrat prepirava. Tako je bilo tudi včeraj. Začela sem jaz s tem, da sem mu prijazno razložila, da mislim, da bi se lahko on bolj trudil okoli tega. Jaz namreč ves čas brskam za informacijami, kaj še storiti. Iščem bioterapevta, silim naju obadva v zdravo prehrano in gibanje, ipd. In potem se je začel prepir. Skušala sem se mirno pogovoriti, moj pa je začel z grdimi izjavami, ki so me zelo prizadele in še zdaj ne verjamem, da sem to slišala. Rekel je namreč, da sem tako očitno jaz kriva, da ne zanosiva. Pa imava neopredeljeno neplodnost, njegov spermiogram pa tudi ni bil najboljši. Potem je rekel, da bi on pri svojih letih tudi lahko razmišljal o alternativah- o drugi ženski, drugi maternici ali nadomestni materi...  Tako zelo me je vse to prizadelo, da sem čisto iz sebe. Ne vem, kaj naj si mislim, ali res o tem razmišlja, potem bova morala narazen. Strah me je, ker vem, da gre zaradi neplodnosti ogromno parov narazen.
Kaj mislite, ali sem preveč občutljiva ali je moj res šel čez rob??
Mogla sem se vam zaupati!

Tole bi meni povedalo, da se ne trudim s pravim človekom.

izjave tvojega dragega so groozne....če to res misli bi se jaz kratko malo spokala, če pa je bilo rečeno v afektu, med prepirom in si imela tudi ti kaj za povedati pol pa kar mirno kri, saj veš da človek včasih ker ne ve več kaj bi govori neumnosti. Verjetno je situacija grozna za oba, sploh pa še če že 4 leta živita non stop pod stresom. Jaz na tvojem mestu ne bi terorizirala z neko pretirano zdravo prehrano in drugimi zadevami. Vem da je težko ampak poskusita se sprostiti. Če je vajino partnerstvo samo sredstvo v čakanju na to, da imata otroke...potem tudi potem ko bodo otroci...ne bosta ne vem kaj srečna...

Kar se tiče nadomestnega materinstva in ostalega - pri nas sploh ne obstaja ta možnost.

Kar se tiče ostalega - jaz mislim, da je normalno, da ne brska po netu, da ne išče informacij.. To so pač tipi. Tud moj še 1x ni šel na net iskat informacij, pa sva dala skozi že 4 postopke IVF, operacije, preiskave... Itak mu jaz vse povem, tako, da najbrž niti ne čuti potrebe.

Kar se tiče pa njegovih besed - najbrž je bilo marsikaj izrečenega v efektu, v jezi, nemoči.... Oba vesta, da je neplodnost težka stvar, mogoče je za njega še bolj. Jaz vem, da je pri nama tako - jaz imam punce s foruma, jim pojokam kadar je težko, on nima nikogar, ki bi ga razumel, zato vse drži v sebi.

Fajn je, da si stojita ob strani, ampak siljenje nekoga v nekaj, ni ključ do uspeha. Jaz sem po 3 neuspehih in besedah, da n e bom imela svojega otroka, postala prava odvisnica brskanja po netu in odvisnica od prehrane, dodatkov.... Mojemu niti enkrat nisem zatežila naj še on brska ali se prehranjuje kot jaz, pa tudi ni bil idealen spermiogram. Mi je pa stal ob strani, ni mi težil kar sem počela in to mi je bilo več kot dovolj. Pustil me je v svojem svetu, poslušal me je, ko sme kaj novega našla, podpiral me je, spodbujal (no vsaj tak občutek sem imela), plačeval moje muhe in dodatke.... to je bistvo. Edino kar sem mu vsilila so bili dodatki oz vitamini, te je k sreči pojedel brez pritoževanja. Če ti v nekaj verjameš, to pač počni, saj te bo to držalo pokonci in boš lažje šla skozi postopek, samo ne se ozirat na druge, ne bit občutljiv, če ti kdo kaj kontra reče- če verjameš pač verjemi in se tega drži. Verjemi, da obstajajo tudi ženske, ki se jim ne ljubi niti ene internetne strani obrnt, pa spet moški brska ko zmešani, pač ljudje smo si različni. Je pa res, da večina ljudi rabi nek viden dokaz, da vse skupaj res pripomore k uspehu in takrat je lažje takega človeka prepričat v tako početje
Ko je MOJ  enkrat videl izboljšanje stanja pri meni in ko je videl rezultate, pa je začel verjet in po kakem pol letu pristopi k meni in me zaprosi za zelenjavni sok, me je skoraj kap, sem mislila, da se heca. Je bil popolni antizelenjavar in še vsak dan m eje gledal kak se sama matram in delam grimase ob pitju tele brozge. Od takrat naprej ga pije, spremenil je tudi prehranjevalne navade, poje precej več stvari, kar prej sploh ne bi poskusil. Celo razlaga drugim kako je kaj dobro in kako se nama je izboljšalo zdravje, kako sva uspela itd.... pa še zdaj mi teži, če ne bi spet šla nazaj na tiste sokove in prehrano.

Pri moških ne gre nič s silo, predvsem ne z kakimi očitki. Če tebe veseli bsrkat po netu, izvoli, ne sili pa to drugega počet. Glede prehrane pa: ni ga človeka, ki bi z lahkoto spremenil način prehrane, gre za postopno uvajanje- počasi začneš spreminjat jedilnik. Hkrati pa tu gre še za nezaupanje, neznanje... zakaj bi to sploh pomagalo, saj imamo tam zdravnike, ki že znajo in potem če še ti izjavijo, da v afriki ženske tudi zanosijo- potem je človek še bolj nezaupljiv in verjemi da se noben ne bo odpovedal svoji priljubljeni hrani, samo zato, da bo drug partner srečen- ker pač misli, da bi lahko nekaj pomagalo.
Moškega tudi že po naravi odvrne, če mu ženska želi solit pamet, če mu vzame najljubšo jed, če pride domov iz službe in vs ekar posluša je težave z neplodnostjo, šarlatani, štetje dnevov za seks.... spontanost izgine, ne samo v postelji temveč še v kuhinji, dnveni sobi, na sprehodu, na dopustu.... ni več isto kar je bilo, potem pa poči film

Drug predlog pa imam, da si za tako brskanje in izmenjavo mnenj najdi virtualno prijateljico oz kak forum, kjer si boš lahko delila nasvete, najdbe...ter prihranila marsikatero napetost doma. Tvojemu posreduješ le zmagovalne kombinacije, toliko da se pogovarjata o tem problemu, da vidiš da ti stoji ob strani in da on nima občutka, da ga preveč bombandiraš. Začni tudi verjeti, d ač enekdo ne brska kot ti, da ti še vedno lahko zaupa in stoji ob strani- samo pač ni tak tip človeka- se raje prepusti npr tebi, ker misli, da ti to bolje obvladaš, več veš....


< Sporočilo je popravil Hope2 -- 21.6.2011 13:22:05 >

Ko se skregaš si v jezi vse poveš akr ti na duši leži. Med kreganjem izrečeš marsikaj kar sicer ne bi rekel in s tem prizadel ljubljeno osebo. sama pa veš če si tudi ti kaj njemu rekla da si mogoče imela ti povod do tega da je tako reagiral.

Predlagam vama da za trenutek vse odmislita, in se ne osredotočata samo na zanositev ampak ob tem tudi uživata. Tako boš prej uzrla željeni

Srečno

Moj bi tudi znorel, če bi dala prednost alternativnemu zdravljenju in ga vlačila h kakemu bioterapevtu ter silila z "zdravo prehrano". Mislim, da tu kar konkretno pretiravaš. Če že tako dolgo ne zanosita, ne vem zakaj ne gresta na umetno oploditev. Ni vse v glavi in psihi, kot marsikatera rada reče in trdi, včasih drugače, kot s pomočjo medicine ne gre in v bistvu zapravljata dragocen čas.
Ne me narobe razumet, daleč od tega, da bi podpirala to kar ti je rekel, je pa vprašanje zakaj. Midva s partnerjem imava sina po naravni poti, očitno je bil mali čudež, saj sva po 3.letih delanja na drugem otročku morala na umetno oploditev. Pa mi na kraj pameti ni prišlo, da bi najprej sprobala z raznoraznimi zdravilci, tabletami, prehrano...

Nekaj bi še dodala...sedaj v drugem postopku umetne, sem spoznala par, pri katerem niso našli ničesar, za kar ona ne bi mogla zanositi. Imata že hčerko iz postopka, sedaj v drugem, je bilo neuspešno...včasih ti sadje in zelenjava pač ne morata pomagati.

jasno, da si prizadeta po tem, kar ti je rekel, vendar mislim, da je tudi njemu zelo hudo in ne ve več, kaj naj, saj nič ne pomaga in je ravno tako obupan kot ti. Po mojem nehajta iskat krivca - to vaju žre in radvaja - lahko ni noben od vaju kriv, pa sta pač malo slabše kompatibilna, kar se tega tiče - sreča, da glede ostalega sta. mogoče bi z drugimi partnerji ne en ne drugi ne imela težav, skupaj se pač težave seštejejo in zato ni rezultata.
Ne sili ga v raznorazne metode, naredit otroka naj ne bi bil en tak hud projekt, ampak luštno opravilo. Verjamem, da je drugače, če ga ne moreš in ne moreš naredit, vednar pa vseeno - če postane seks "delanje otroka", potem je velika možnost, da izgubi tisto drugo komponento povezovanja dveh odraslih. Ok, razumem, če bi se tip drogiral ali kadil, to res dokazano zmanjšuje plodnost, seveda poveš in se vprašaš, koliko si tega otroka res želi, če se ni pripravljen temu odpovedat (vsaj veš). Ampak če živita neko normalno življenje, pa ne vem, če lahko samo sprememba hrane tako vpliva - potem bi verjetno že zanosila, ker verjetno že nekaj časa zdravo jesta in se gibljeta...

Midva sva se že predno sva imela otroke in predno je sploh bilo tako resno, pogovarjala o tem, kaj bi naredila, če jih ne bi mogla imet, ko bi si jih želela. Oba sva se strinjala s posvojitvijo in tudi s tem, da bi oddala vse papirje že 1 leto potem, ko bi otroka delala, pa ne bi prišel - skratka takoj, ko bi bilo mogoče. Mogoče bi v dani situaciji poizkusila tudi z umetno, vendar mi je bila posvojitev vedno všeč kot ideja (kako do tega prit v praksi vem, da je nekaj čisto drugega, zato pravim, da bi si verjetno premislila, ko bi videla, koliko imam možnosti, da se mi želja uresniči)... Tako potem noben od naju ni imel nobenega pritiska, kaj pa če ne bo - ker je bilo to že nekak vnaprej rešeno. mogoče bi bilo fajn tudi pri vama, da bi imela en tak back up plan - da bi malo razbremenila pričakovanja in napetosti...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

tako kot sem na hitro prebrala tvoj post,.. se mi zdi, da ti je partner želel le dopovedat, da pretiravaš. Pretiravaš z prehrano in vsem možnim brskanjem po netu. vse to ga duši in v afektu ti je izrekel vse te grde besede. .

Mogoče je pa le cajt, da zavestno nehaš s tem, da se obremenjuješ z prehrano, tabletami, dodatki, bioenergetiki,.. in začneš dihat bolj počasi. Psiha zna zelo vplivat na take zadeve.

Poznam eno, ki 10 let ni mogla zanosti in je zanosila nepričakovano, ko je šla na en fajn dopust v tropske kraje, druga, ki se je tudi par let matrala, je pa zanosila, ko si je nogo zlomla in je nekako malo potisnila sekiranje z ne zanostivijo.

Posveti se raje vama dvema, čeprav vem, da ti je težko, ampak tudi tvojemu možu je težko, še sploh ker moški ne izražajo svoje stiske oz je ne delijo na pijačkah s prijatelji, kot to mi počnemo,..

Srečno! boš vidla, da bo ratalo!

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

No, jaz ne bom tako prijazna kot so bile ostale.

Meni se zdi, da pri vaju alarm že krepko tuli in zavija. Mislim tudi, da so opozorilni zvončki že zvončkljali, pa jih ti nisi slišala, ker si bila zatopljena v iskanje in odpravljanje neplodnosti.

Izjave tvojega moža ne bi smele biti izrečene pod nobenim pogojem. Niti v afektu. Dvomim, da bi človek, ki ima partnerja resnično rad, bil sposoben takih besed - neplodnost je bolezen - ali bi ti te besede izrekel tudi, če bi ti (bognedaj) imela raka? tumor? levkemijo? Močno dvomim v to. Ker pa jih je izrekel in ker so povezane z vajinimi načrti in vajino neplodnostjo, imajo te besede en tak "one way ticket" prizvok.

Sedaj je možnosti več. Čisto možno je, da te ne bo zapustil, ker je nate navajen in ker se je na vajino življenje navadil. Ti njega ne boš zapustila, že zato, ker ti je škoda vreči stran 4 leta. Če se sedaj zamisliš, da bi ga pustila, točno veš, da narediš korak dlje od želenega otroka. Morala bi namreč spet iskat novega partnerja, s katerim seveda ne moreš še isti dan zanosit...proces spoznavanja, možnost, da nova veza spodleti, pa spet leto dni poskušanja zanositve, pa spet postopki.

Moje mnenje je, da boš te besede zavoljo tega gladko potisnila na stran in postala do tvojega dragega bolj prijazna in strpna, kajti to je cena, da prideš do otročka.

Upam, da vama bo uspelo prebroditi težave. Se pa resno sprašujem o temeljih vajine zveze in odnosa in dvomim tudi, da bosta skupaj srečna, če bo in ko bo prišel otroček.
Žal.

Kdo govori o sadju in zelenjavi? Ne to dvoje ti definitivno ne bo pomagalo! Če ne veš o čem je govora, o kaki prehrani, je bolje biti tiho. Ni zraslo na nekem čudnem zeljniku, ampak je tudi znanstveno dokazano in v državah, kjer priznajo alt_ernativo, homeopatijo, ti sam specialist za neplodnost predloži kaj in zakaj jest, se izogibat. Samo pobrskaj na guglu za PCO, ali za ženske, ki imajo slabo presnovo sladokorja, kaj lahko dieta oz nepravilna prehrana naredi. Itak, da vsakemu ne pomaga, saj je lahko 1000000 vzrokov za neplodnost, ampak je to najmanj kar lahko človek naredi- pa ne govorim o tistih, ki se matrajo par mesecev ali 1-2 leti, in ki niso v postopku umetne, ampak o tistih, ki so že po več let in na večih postopkih, pa jim zdravnik ne zna pomagat. Odpri nekaj svetovnih centrov za neplodnost in boš že na njihovi spletni strani našla govora o prehrani, dodatkih....
Druga stvar taddy78- tak par sva tudi midva z možem bila- nepojasnjena, nič našli... pa še to ne pomeni, da nimaš nič.

Pa dajte že prosim nehajte s temi dopusti. Kaj, a pol ta par v 10 letih ni bil niti 1x na dopustu, zakaj jima pol ni že prej uspelo, na katerem drugem dopustu? In nekdo, ki se ni tolk let matral, nima niti pojma kaj to pomeni- kako obdobje je to, da v vseh teh letih pridejo tudi meseci, ko odmisliš otroka, tudi na dopuste greš, nisi pod stresom, uživaš, se ga naliješ, sprostiš, zboliš....... pa vseeno ne gre. V 6 letih sem bila vsaj 3x na leto na dopustu, tudi v tropih, celo preselila sva se na sonček pod palmo, brez službe, brez stresa, luksus, seksal še samo iz potrebe, nič več računanja, pa mi ni noben otrok padel iz palme

Pa še to, nekdo lahko da 10 let skozi mučenja in 10 postopkov, ap ne bo tako potrt kot nekdo pri 4 letih. In nekdo bi rad pripomogel že po 1 letu k boljšemu rezultatu postopka (dodatki itd), nekdo pa se bo 10 let 20_x_ prepustil isti terapiji.

Glede posvojitve, ja tudi midva sva se o tem pogovarjala, pa po 3 neuspehih so naju celo poslali v Prago- resno sva se začela o tem pogovarjat in sva že sprejela to dejstvo, na kar smo se k sreči preselili in še tam probali srečo- pa naj sva se prej še tak trdno odločila, da nimava nič proti posvojitvi, je po 2 letih v tem centru prišel klik NE posvojitvi. Čas teče, ljudje se spreminjamo, čas se spreminja.... in četudi se pred leti oba odločita za nekaj, ni mus da bo to držalo. Lahko je reči, če nisi v tem, jaz bi tudi lahko trdila, da sva se pač tak odločila in bi to izpeljala do konca, ampak življenje je vseeno izbralo drugo pot.

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 24.6.2011 11:53:41 >

Punce ste kdaj razmišljale o tem, kako bi bilo s kom drugim? Včasih mi pade na pamet, da mogoče nam pa usoda hoče kaj povedati ... Res da do pred parih let, ko me je doletela huda nesreče nisem verjela v usodo, vendar mi je tista nesreča spremenila življenje. Zato se sedaj sprašujem, če mi hoče usoda kaj povedati, da s partnerjem ne moreva imeti otrok.

jaz verjamem da je za vse dober razlog. da je vse namenjeno da duhovno zrastemo (tudi stvari za katere se nam lahko na prvi pogled zdi da so slabe ali vsaj niso koristne ali dobronamerne) - je pa odvisno kako dojemamo in interpretiramo stvari, ki se nam dogajajo..

katera tema je bila, ko smo nekaj podobnega debatirali? mislim da je bilo nekaj na temo ali kdaj kaj obžalujemo da smo storili v življenju in si želimo da ne bi..

Po pravici povedano, me te razne kvazi raziskave v smislu zdravega življenja ne zanimajo pretirano. Mogoče se je 1000-im v raziskavi slučajno zgodilo, da so v momentu, ko so zanosile ravno pojedle "čudežno tabletko" , pa sedaj temu pripisujejo posebno moč.
Enim mogoče pomaga, ker so trdno prepričani v to, na ene res pozitivno vpliva, koliko je pa takih, ki nič ne pomaga. Še vedno v prvi vrsti zagovarjam umetno oploditev in ko tam ne gre, potem pa bi mogoče res priporočala kake zdravilne bubike, rastlinice...če bi zdrava prehrana toliko pomagala, v MB ne bi bilo 1255 parov na čakanju.

Še nekaj...če  zanosijo debeluhi, kadilci, alkoholiki, drogeraši potem z zdravim življenjem in zmožnostjo zanositve ravno ni povezave.
Če pogledam najin primer. Moj je športnik, ne kadi, tu in tam, mogoče 1x na mesec spije kaj alkohola in je ravno on tisti, zaradi katerega se je zapletlo pri ponovni zanositvi.

Po pravici povedano, sem tudi jaz mnenja, da svoje dela usoda. Če par v 10letih ne ugotovi, zakaj ne more zanositi, se to enkrat sigurno zgodi...in potem vedo zakaj.

Tudi midva sva se prepirala, ker ne moreva zanositi. Potem pa sem se naveličala svojega utrujanja. Zanosim nikakor ne, pa če se kregava ali pa sva dobre volje. Če sva dobre volje, pa je veliko lažje živeti.

Trenutno že vnaprej planirava zimski dopust (smučanje v Franciji) in se veseliva kot otroka. Ni opcije, da bi obstala na mestu in se pogovarjala v smislu, bolje da nikamor ne greva, ker lahko zanosim. Če slučajno bom, bomo ostali doma, če pa ne bom, bomo pa uživali v športu, ki ga imamo radi.

Vsakič, ko pride menstruacija, mi je hudo, vendar pa opažam, da mi je čedalje manj, ker takoj začnem razmišljati o stvareh, ki jih nameravam početi.

Seveda se še vedno pogovarjava o postopkih, ki sva jih že dala skozi, o katerem sem trenutno in kaj naju še čaka. Vendar se vedno potrudim in se malo pohecam na najin račun.

Se mi zdi, da sva si trenutno najbolj blizu v najinih šestih letih razmerja. Več se druživa, hecava in uživama drug z drugim. Nekateri moški se slabo znajdejo v takšnih težkih in srce parajočih situacijah. Začnejo se izogibati, bežati, ko pa jih soočiš s svijimi izbruhi nemoči in frustracije pa govorijo bedarije. Tudi mij je bleknil nekaj takšnega, za kar se mi je še večkrat potem opravičil.

Jaz sem se odločila živeti. Je včasih naporno, ker se moram dobesedno zbrcati v takšno stanje, ampak kaj drugega mi ne preostane.

Držim pesti za vse, ki ne morete zanositi in hvala bogu za tale forum.