se je odločil, da gre delat izpit za A kategorijo. Jaz pa sem žalostna.

Bojim se ... bojim se ker ga dovolj dolgo poznam, da vem, da je na cesti "norec", vem, da prezkuša kaj zmore, privlači ga adrenalin, divja vožnja....



_____________________________

Človek je kot morje, gladino vidiš, globine ne.

ne misli, na to, nima smisla, bit večno v strahu, saj ni nujno, da mu je lih na cesti usojeno umret 

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

midva sva motorista, pa kljub vsemu nisva divjaka in tega divjanja po cesti enostavno ne razumem..... sicer pa upam, da bodo kmalu naredili kako dirkališče, da bodo lahko tam probavali svoje zmožnosti.

zate pa moje sožalje. Ne vem kaj bi naredila v takem primeru, še posebej, če bi bili otroci posredi....

Jaz bi tudi bila na tvojem mestu.  Te popolnoma razumem.

Moj  je zadovoljen z B kategorijo, jaz pa še bolj.

Kaj pravi? Ko mu povem za svoje strahove, se mi v obraz zareži in pravi naj neham komplicirat, težit in godrnjat. Pišuka, kako ga sovražim, kadar se obnaša tako ignorantsko.

_____________________________

Človek je kot morje, gladino vidiš, globine ne.

A je njega česa strah? V smislu, če je kaj na tem planetu, ki njemu mal zašraufa čreva?
Mislim v zvezi s tabo?

Nikoli ne pokaže čustev, tak, da ne vem...nikoli se ne želi pogovarjat.... včasih mi je tako mučno bit z njim

_____________________________

Človek je kot morje, gladino vidiš, globine ne.

Plačaj mu tečaj varne vožnje, nekatere malo strezni, pa še nadivjajo se tam...

Usoda - no, na cesti jo norci krojijo ne samo sebi, ampak tudi nam - tak da se ne bi ravno zanašala nanjo... Mam slabe izkušnje z njo v povezavi s takimi norci - bila sem več kot pol leta na berglah zaradi enega takega, ki svojih težav ni znal drugače kot na cesti ven dat... Pa to mi ni bilo najbolj grozno - najbolj grozno mi je bilo to, da sem mislila, da je moj najljubši to še dražje plačal, ker je bil nekaj časa nezavesten in se ni oglasil izpod tiste preklete pločevine.

Tak na izi, kot da to ni nič takega, pa da je stvar usode, lahko nekdo govori o prometnih nesrečah samo, če je sam ni doživel... Pa pomislite - pod njegovimi kolesi se lahko znajde vaš otrok, kot je rekla Angelina - bo spet pač usoda? Dvomim, da boste lahko takrat lahko tako hladno gledale na to...

Ne sekirat se, kake neumnosti počne tvoj dragi po moje ni najboljša rešitev: probaj na nek način prit do njega, da se bo začel pogovarjat s tabo - ne o tem, ampak o vsem, kar ga v življenju muči, saj sodeč po tem, kar si napisala, tega ni malo...


< Sporočilo je popravil ronja -- 29.8.2008 8:34:37 >

Moj prva resna ljubezen se je ubila z motorjem.Pa sploh ne pri veliki hitrosti.
Te pa razumem kako ti je,če te ne posluša.Tudi mene ni.
Se pa strinjam s Freycho,da niso vsi motoristi norci na cesti. 

_____________________________

Za vsakim dežjem posije sonce!

Hej.
Tut moj je kr nekam preveč glasno začel razmišlat o tem izpitu in motorju in sm mu jasno povedala, da se s tem ne strinjam. No mal sm omilila zadevo in mu rekla, lej tkole, dokler ne bom noseča zarad mene mej motor, ko pa bo enkrat otrok na poti, pa na to pozabi. In ker si zelo želi dojenčka in nekak poskuša razumet moje strahove glede motorja, se je sprijaznu s tem, da se bo še naprej v puntotu prevažu.  Mislm, da mu maš pravico povedat svoje strahove in on jih more poslušat in tut probat spoštovt, ker sta ja par in tut ti ne delaš najbrž stvari , ki bi njega spravljale v tak položaj, da bi bil nesrečen. Srečno

Vsekakor niso vsi motoristi taki, da ne bo kakega nesporazuma - dotični norec pri nama je bil z avtom... Je pa odstotek norcev na motorju malo večji, ampak vsekakor niso vsi isti. Eni enostavno uživajo v vožnji, ko ti veter piha skozi lase...

Ampak FRU je rekla, da svojega lubija pozna in on ne paše v to kategorijo mirnih motoristov, ampak med divjake.

si mu to povedala?

_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

pa saj je že povedala, kaj na to pravi on:

Jaz sem tista, ki sem pred parimi meseci pisala, da si je mož kupil motor in bila jezna, besna,....... Kmalu zatem, je naredil še izpit in zdaj se vozi. Mogoče se 1× na teden zapelje za kakšno urco, na kak sestanek gre z motorjem, al pa po sladoled na pumpo, ko meni zapaše in ga jaz pošljem

Razumem tvoj strah. Lahko mi pišeš tudi na ZS, za bolj obširen roman.

Jaz nikoli ne razmišljam, da bi se mu na cesti kaj zgodilo. Če ne bi lahko pristala že v norišnici. Želim pa vedeti kam se zapelje in kdaj približno bo doma, če ve, če ne pa mora vsaj sporočiti. No in moram rečt, da se tega res drži. In ja tud jaz sem misila, da je divjak, sploh zato, ker ima cestni motor, 650 kubični. Men se je kar rolalo takrat. No zdaj vidim, da nekdo ki ima že nekaj let za sabo, ki je drugače odgovoren mož in oče, vozi čisto drugače kot mladi motoristi, ki jim je najbolj pomembno dati samo gas do daska (no ne vsi, večina pa). Vglavnem povedano tako, njegovega hobija ne podpiram, ga pa sprejemam, ker je del njega. On ve, da tega motorja ne maram, čeprav si močno želi, da bi se kdaj z njim zapeljala.  


< Sporočilo je popravil tinkatonka -- 29.8.2008 10:06:47 >

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Prav lepo je prebrat odgovore, ki niso eno samo obsojanje vseh motoristov po vrsti.

Razmisli najprej sama, zakaj si dragi želi vožjne z motorjem. potem pa se poskusi pogovarjat tako, da ne boš dajala samo vtisa strogega nasprotovanja in zaskrbljenosti. mogoče bo pa potem povedal kaj več o svojih željah. nasprotovanje večkrat prinese samo nesporazume, malo zaupanja pa lahko prepreči neumno vožnjo, v avtu ali na motorju.


Tudi midva z možem se voziva z motorjem (ne ravno nedolžnim) in se veliko druživa z motoristi. Imamo v družini take in drugačne izkušnje z nesrečami: mož je imel nesrečo, zaradi katere ima vidne posledice na nogi, zgodila se je pa sredi polja... njegov svak je imel nesrečo pri manjši hitrosti v slabem vremenu, ima tudi kar lepe posledice. nobeden od njiju ni bil povzročitelj  nesreče, pa oba še vedno vozita motorje. Ja, pa imamo otroke, do katerih čutimo močno odgovornost!

nas pa vse skupaj močno motijo tisti, ki na cesti ne mislijo na druge. to velja tako za tiste na dveh kot na štirih ali več kolesih. v našem kraju obstaja fant, ki je po lastni neumnosti pristal na invalidskem vozičku (z avtom izlet s ceste pri neprimerno visoki hitrosti), pa se po parih letih spet hvali z rekordi v hitrosti. prvič je nesel samo sebe, upam da nikoli ne bo nikagar onesel s seboj. tu ap razum odpove, vsaj moj.