Danes se nam je naredilo nekaj hudega. Imeli smo muco Maco ki je z nami živela pet let in pol. Vendar se je danes našel nekdo, ki se je odločil da mu je naša muca napoti in jo je povozil. Ko sva se z Lukom odpravljala od doma s kolesom in zavijeva stran od hiše na cesto med hišami najdeva našo muco, ki je ležala sredi ceste. Sprva sva mislila da spivendar je bila mrtva. Ko je Luka videl da se Maca ne odziva ko jo kliče je začel glasno jokati. In ko sem mu povedala da Mace ni več ga je popadel šok in je prvih pet minut tulil nakar je samo obmolknil in gledal samo predse. Stal je tam pred menoj negiben v šoku. Ko sem ga spravila sebi se mu lepo povedala da je njegova Maca šla med angelčke je bilo nekako bolje. Luka sem peljala k sosedu da sem našo ubogo muco pokopala in da Luka ni videl.
Sedaj zvečer jo je zopet klical in kaj bo še le jutri zjutraj me je res strah saj so bila jutra njegova in mucina. Najprej igra potem hrana.
Tako da sem danes jezna na nekoga ki ga morada niti ne poznam in bolje da sploh nikoli ne izvem kdo je to bil, ki je lahko tako bpovozil žival in jo postil na cesti da v mukah umre. Takšni ljudje so zame .........
Bogi Luka ki jo tako pogreša in joka zanjo. Ko ga gledam in poslušam si mislim vem da je mahjen vendar razume da njegove muce ni.
Njegov jok mi para srce in tako da še meni pritečejo solze v oči.


Nataša

< Sporočilo je popravil Nataša R. -- 26.9.2005 21:54:28 >

Predlagaj mu, da je čas da spozna novo mucico ali kužeka.

To sem tudi že sama doživela in še danes ne morem pozabiti, grozno žalostna sem, še vedno,
po drugi strani pa moraš nekako računati s tem, glede na to, da je bila muca zunaj, da se ji lahko pripeti kaj takega. Pa ne samo to, da konča pod kolesi avtomobila, nanjo preži še cel kup drugih nevarnosti,
moja mucka je sicer čez dan tudi več ali manj zunaj, ampak se drži vrta, me pa vedno kar stisne pri srcu, če se na moje klice ne odzove takoj,
če se boste odločali za novega mucka, mi lahko pišeš na privat, če želiš, poglej na spletno stran društva za zaščito živali Jesenice, upam samo, da si boste premislili in naslednjega mucka imeli v stanovanju, lp!

Zunaj je bila na dan kvečjemu kako uro pa še to se ji ni ljubilo biti včasih. Z možem sva se odločila da ne bomo več imeli živlai pri hiši ker je potem kko se kaj zgodi samo veliko žalosti.
Našo muco smo pred petimi leti posvojili in jo tako rešili ceste. Sadaj pa tole..........

Uboga muca. Ampak vseeno nabavite novo za tamalega. Meni se tudi on tako smili. Za otroka je zelo dobro, če raste z živalmi.

Žal mi je za vašo muco ampak ne morem razumeti, kako si lahko jezna na osebo, ki je muco povozila, kaj pa če mu je nenadoma skočila pred kolo in ni mogel nič naredit, pa kaj če jo je povozil in šel pogledat kaj je z njo in ker je bila mrtva jo je pač pustil tam, čeprav jaz vem da bi jo vsaj na rob zvlekla, da ne bi več vozil po njej. Skratka živali so tako nepredvidvljive, da so mimgrede pod kolesom. Je pa s tem treba računat, če je imela punca dostop ven in je lahko hodila po vasi/mestu.

Jaz vem da ptička ki sem ga povozila sploh nisem vidla dokler ni počilo. Da pa bi kdo namenoma povozil muco...., dvomim. 

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

 Joj, joj... Jaz imam mucota Mic-a, ki je tak cartljivec, da  v nedeljo, ko je maša hodi v cerkev, da bi ga ljudje cartali, potem pa se je metal sred ceste dol in se ni hotel vmaknit, tako da mi ga vsakih par dni nekdo prinesel: "Tu maš mačka, spet se mi je pred avto vrgel..." No od kar je kastriran pa vsaj teh težav s cesto nimamo več.... No, hotla sem povedat, da sem žalostna z vami in da upam, da ne bom jaz najdla mojga nagajivca kdaj tko.... Mislim, da bi se mi srce razpoknilo.... Še posebej zato, ker je on moj otročiček  No, potolažite se.... saj bo....

Joj, kako dobro te razumem
Ampak veš, namenoma jo sigurno ni nihče povozil. Žal je res tako, da muci res nič ne gledajo in pogosto se zgodi, da skočijo direkt pred avto. Groza.
Jaz pa ne bi hitela z novim muckom. Tega morate preboleti, ni druge, potem pa si le omislite novega.

Tega bomo nekako že preboleli. Vendar sva se z možem odločila da nebomo NIKOLI več imeli hišnih ljubljenčkov doma. Saj je potem preveč boleče  še posebej za otroka. Danes je naprej šel tja kjer je pokopana in jo klical ko vidiš to se ti para srce.

Nataša, mislim, da to ni pravilno razmišljanje, ne imeti več živali, ker ti je ob smrti preveč hudo. Verjemi, šele z novo živaljo pozabiš staro. Tudi jaz sem takrat, ko nam je psičko povozil vlak, rekla, da nikoli več nočem nobene, pa smo potem čez 3 tedne že imeli novega psa, in kmalu je bolečina splahnela in danes je ostal samo še spomin.

Nikar otroka ne prikrajšaj za živali! To ni prav, ne glej nase. Otrok se bo na novo žival zelo hitro navezal, vidva pa tudi.

Jezna pa nikar ne bodi. Mačke noben ni povozil zanalašč.

Ne to o živalih misliva resno. Če ima željo gra lahko k babici tam imajo nekaj živali ali pa k svoji teti ki ima kmetijo. Tako da mislimo resno.