Pozdravljene punce. Tako,pa se tudi jaz obračam na vas. Vem,da mi ne boste mogle pomagat pri moji težavi,bi pa bil kakršenkoli nasvet dobrodošel.Leta 2009 se nama je rodila navihanka,nakar sem decembra 2011 ponovno zanosila.Ravno takrat sem prebolevala pnevmokokno angino,ki se je prelevila v pnevmokokno plučnico.Jemala sem en kup antibiotikov in drugih zdravil.In ker ni bilo sem 27 dec.naredila test,na mojo grozo je bil pozitiven.Takoj sem vedela,da tega otročka ne morem obdržat,saj sem pojedla preveč zdravil in še zmeraj sem bila na antibiotiku Sumamed.Nisem si upala sprejeti tveganja,da bi otročka obsodila na življenje s kakšno prirojeno napako.Klicala sem ginekologa.Po dolgem pogovoru z ginekologom in vsemi izvidi,mi je tud sam svetoval splav.opravil mi ga je z tabletko.Od takrat se počutim grozno.Grozno.Sama sem namreč velika zagovornica splavov,po vrhu pa še medicinska sestra na intenzivnem oddelku z novorojenci.Takrat je delček mene umrl,saj nevem zakaj me je življenje tako kaznvalo,da sem ravno v bolezni zanosila.Otroček sicer ni bil načrtovan,vendar bi ga z veseljem obdržala,če ne bi bilo drugih dejavnikov.Od splava,je moja želja še po enem otročku nenormalno velika,vendar si ga partner ne želi.Sicer nimava nobene zaščite,ampak moj dragi izstopa ven že 5 postaj prej,ne samo ene. . Nevem kaj naj.Občutek imam,da se najin odnos zaradi moje posilišne želje po še enem otroku krha.Vsak vikend,ko smo malo več skupaj načenjam to temo in temu posledično sledi prepir.Okoli mene vse prijateljice rojevajo,lani je ena rodila ravno na dan,ko bi jaz imela rok poroda drugega otročka. Nevem kaj naj.Res si močno želim otroka,moj dragi pa ne.Sedaj pa že hčerkica(stara3 leta) navija za dojenčka,ampak on se ne da.

Žal mi je da si morala splavit.

Na silo dobit še enega otroka je brez veze. Uživaj s hčerko in možem, lahko da se mož premisli .

Uživaj

Razumem tvojo odločitev, samo bi dodala za punce, ki bi bile mogoče kdaj v tej situaciji, da to ni nujno treba: tudi sama sem imela pljučnico v nosečnosti in tudi jemala Sumamed, predpisala mi ga je zdravnica, ki je vedela, da sem noseča, ampak žal ni bilo prav dosti izbire, ker če ne bi mogla dihat, pa otrok kisika ne dobi... in je povedala, da to zdravilo seveda ni prvi izbor za nosečnice, da pa vseeno ni tako grozno. Tako da - samo zaradi zdravil ni treba it na splav. Verjetno je bilo še kaj drugega, to sem dodala samo zato, da se ne bi kaka punca s pljučnico preveč prestrašila. Jasno, da se vsaka boji, če bo vse ok, tudi sama sem se zjokala, ko sem prebrala, da se zdravilo daje, samo če je življenje matere ogroženo... Ampak sem se pred tem res pogovorila z zdravnico in vedela, da nimam ravno izbire...

Kar se moža tiče, pa ne vem... Meni bi bilo tudi zelo težko, zato sem že prej preverjala, če si moji fantje želijo več kot 1 otroka (sama sem namreč vedno hotela več otrok - če jih ne bi mogla imet, bi jih posvojila, to sem bila že kot otrok odločena, sem mela vse naštudirano;). On verjetno ne čuti tvoje želje, enostavno ne ve, da ti je to res toliko. Mogoče bi bil za začetek boljše iztočišče, če bi poizkušala ugotovit, zakaj si ga on ne želi- se boji, si enostavno nikoli ni želi, se mu zdi že s tem preveč dela itd...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja : naj ti povem eno cvetko,da preden sem zanosila prvič,sma začela z gradnjo hiše.In v njej so bile planirane 3 otroške sobe,saj sem jaz govorila o dveh, on o treh otrocih!!! Ko pa se je rodila tamala,pa si je naenkrat premislil.Nima nikol pravega odgovora na to zakaj ne še enega,preprosto mi reče,da si ga pač ne želi in to je to! Sedaj imamo v eni od otroških sob fitnes,v drugi pa ima tamala igralnico.
Pa nisem dovivala samo Sumameda,ta je bil vključen na koncu.Pred Sumamedom mi je zdravnik zamenjal kar dva antibiotika,ki pa mista pomagala.Imela sem inhalacije,jemala Fluimikan za izkašljevanje in nevem kaj še vse.In vem,da ta zdravila,sploh v prvih tednih nosečnosti niso priporočljiva.

Hm, po moje dokler ne prideš do dna temu, zakaj si je premislil, ko je enkrat dobil otroka, ga boš težko prepričala... Če najdeta razlog, ga pa mogoče lahko spremenita:) Vprašaj ga, kaj se je spremenilo, da si je premislil - je imet otroke težje, kot je mislil, je izgubil kak hobi, mu ni všeč dojenčkasta faza, se boji, kako bo z dvema,...?

Kar se zdravil tiče: pri Ronji sem jemala mislim da 5 različnih ab (tudi je bil Sumamed zadnji oz. potem je bil še 1x še en za uroinfekt), pri Svitu sem dobivala ab Lendacin v žilo, vsakič še kortikosteroide zaradi astme in lokalne zaradi alergij. Te stvari sicer niso fajn, samo vseeno ni, da bi moral zato it splav delat, še recimo rentgen pljuč (tanajmanjša doza) je enako kot čezoceanski polet, pa ne grejo zato vse splava delat, eč morajo čez ocean letet noseče... Ne pravim, da je bilo narobe, sploh ne, samo da ni nujno zarodku kaj. Sama sem se bala, da sem noseča po prometni nesreči, ko sem mela kup preiskav, pa operacijo itd... pa so mi tudi rekli, da ni to tako, da bi moral kar splavit za to. So pa seveda potem bolj pozorni. Fluimukan pa naj te ne skrbi, ti sirupi za izkašljevanje niso tako strupeni za plod. Ni da bi jih kar tako predpisovali, ampak ni pa to takoj indikacija za splav.

Kar vzameš oz. se zgodi do 5. tedna, pa tako in tako nima veze, ker je do takrat "vse ali nič" - zarodek je takrat še tako mali, da ga kakršnakoli napak stane življenja in sam odmre, če ima zadeva vpliv oz. če preživi, potem ni nič narobe z njim. Samo za naslednjič, če bi se kateri kdaj to primerilo.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Tako pravi tudi dr. Pušenjak. Temu pritrjujem zgolj iz razloga, če bo v prihodnosti še kakšna v dilemi. Na avtorico se to ne nanaša in ne obsojam njene odločitve.

Moj je tud po prvem otroku rekel, da je dovolj, čeprav sva pre vedno rekla, da bo najmanj par. Potem sem imela enkrat eno obdobje, ko sem misla, da sem noseča in se je nekak že sprijaznil, da bova imela še enega... No, potem pa ko iz te nosenosti ni bilo nič, se je pa tudi v njem prebudila neka želja - in evo, zdaj pričakujemo drugega sončka  Prvi je bil čisto na mojo pobudo, lubiju se je še vedno zdelo prezgodaj, drugi pa čist na njegovo, nisem imela nič besede pri tem, ker se je itak kar on na hitro odloču 

< Sporočilo je popravil Aninchy -- 26.7.2012 9:56:02 >

_____________________________

Martin (11.6.2010)
Rok (21.10.2012)

Hej,
hja jaz sem na istem, prej sva govorila o dveh otrocih, sedaj pa si je premislil. Pravi, da zato, ker je preveč dela in nima živcev za ukvarjati se z otroci. Jaz pa mislim, da je tu še izguba prostega časa in prenehanje ukvarjanja s hobijem, ki mu je pomenil vse. Skratka naše življenje se je pač zeloooo spremenilo.
Jaz ga sedaj masiram, da če bo eden bo fulll razvajen, pa ogromno se mu bo treba posvečat, saj ne bo imel vrstnika in da bo lažje z dvema, saj se bosta skupaj igrala.

Mislim, da se že malo topi..upam, upam....

< Sporočilo je popravil janaž -- 31.7.2012 21:42:02 >

No upam,da boš imela ti več sreče pri prepričevanju dragega kot jaz.Mislim,da men ne bo uspelo,ker imam počasi že dovolj tega kreganja okoli drugega otroka.Bomo videli kaj mi je namenjeno in bom pustila času čas.

Če bi samo moški odločali o tem, če bodo imeli otroke ali ne, bi človeški rod tako izumrl. Za njih ni nikoli pravi čas. Pri nas sem vedno jaz dala pobudo in vložila kar veliko truda v prepričevanje partnerja. Sem pa presrečna, da mi je uspelo in danes imamo 2 sončka (15 let in 4 leta). Če si otrokoa želiš, kar vstrajaj.
LP

< Sporočilo je popravil lana38 -- 26.10.2012 19:38:29 >

_____________________________

lana38

Zanimivo, pri nama je bil pa on tisti, ki je prišel na dan z idejo o otročku in to že zelo na začetku zveze (ca. 4 mesece sva bila skupaj), ko je bila ena panika z zamudo moje menstruacije (ponavadi ne zamuja). Takrat sva se začela pogovarjat, da bi že kar kmalu imela otroka (itak bi ga tudi pri 4 mesecih obdržala, ne bi šla splava delat) in no ... zdaj "delava na tem" :) .

&

Živijo punce, jaz pa imam en drug problem. Zelo si želim otroka, lahko bi rekla da sem že kar obsedena s tem  ta moja želja traja že kakšna 3 leta vendar se mi do zdaj še ni ureničila, vmes sem na to pozabila že in sem si rekla, da ko bo bo. No sedaj pa ko sva se s partnerjem pogovarjala, pa vidim da si tudi on želi otoka in v men se je ta želja po otroku vrnila v zelo močni obliki, trudima se da bi bile  vendar nič. Sex pri nama pa ni tako pogost, ker imam velike probleme z povečanimi levkociti in večkrat imam kakšne okužbe, vendar tega ne morem nikakor pozdravit  čeprav sem imela antibiotike. In vedno ko dobim menstruacijo, sem zelo razočarana ker se pač ni prijelo, gledam moje vrstnice in prijateljice ki so mlajše od mene vse so že noseče ali pa imajo otroka, jaz pa sem zelo razočarana ker si ga res želim vendar nikakor ne uspe. No naj vam povem še to, da sta imela moj brat in sestra tudi probleme z "delanjem" otrok, kar vrjetno pomeni da jih bom imela tudi jaz? 

< Sporočilo je popravil Just mee -- 30.11.2012 15:11:42 >

Če te prav razumem, že tri leta čakaš na plusek? Najboljše, da stopiš do svojega ginekologa po napotnico za neplodnostno ambulanto. Tam bodo pri vama opravili preiskave in našli razlog, zakaj ne zanosiš. Vse drugo je zgolj ugibanje.

Ne, ne želja traja že tri leta, vendar na tem še nisem delala, vem da ne more biti kar takoj, da traja nekaj časa, preden uspe narediti otroka, imam sammo veliko veliko željo. Zdej delava na tem da bi se kaj prijelo vendar mislim da boma porabila še kar veliko časa preden se bo prijelo.

Lahko vama uspe v prvo, tak da ne bit preveč črnogleda ;)

Ja lepo bi bilo, samo imam občutek da ne bo tako hitro... Bomo vidli 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hvala za nasvet bom probala. Ko bojo pa  vam pa sporočim 

Tista, ki je odprla temo sicer ne vem, če še bere... Itak je prepozno. Ampak tudi moja kolegica je imela pljučnico, ko je zanosila, vleklo se je ene dva meseca, ful boga je bila, pa ji nihče ni rekel, da bi naj šla splav delat. Rodila je zdravo punčko. Pred tem bi morala na laparo pa je isti dan delala test, ki je pokazal . Srečnica

Pri naju se že tudi vleče dolgo. Imam tudi vedno neka vnetja, katastrofa... Medtem sme ugotovila, da nas ni malo, ki hodiva po kakih klinikah, imav adosti znancev, ki so na istem. Moj pravi, da so zdravniki katastrofa, ko se pogovarja - zato misli, da se bo treba zanest raje na naravno, kar je pri meni malo možnosti. Dvomim, da sploh zadaneva dneve. Kljub clearblue najdražjim ovulacijskim testom. Malo mi je že brezveze vse to. Včasih se že tudi jaz sprašujem, kak je namen tega, da imamo nekateri take težave pri teh stvareh in še nekaterih...

Moški znajo pa kdaj bit sebični, je pa res žal to dogovor dveh in žal si ti tista, ki tu trpi, ker nimaš uresničene želje.

_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

Potem je pa res srečnica, lepo 

Tudi meni se zdi da je tega vse več težav z zanositvijo. Samo se čudim nekaterim, ki hodijo sredi zime v tako kratkih bundah, da se jim vidi koža, pa po moje nimajo nobenih težav. Jaz pa ko se oblačim tako da mam ledvice vedno pokrite z vsaj dvema majicama, nato še kakšno jopo oz. sedaj bundo povrhu, se mi zdi da bolj se čuvaš slabš je...
Nekatere, ki res želimo otrok, jih nikakor ne moremo imeti, nekatere pa zanosijo ''''ponesreči'''' in potem grejo nekatere še splav delat... Nevem kako je res ta svet naret Upam da bo tudi meni uspelo in da bom nekoč imela svojga zlatega sončka...

< Sporočilo je popravil Just mee -- 4.12.2012 12:50:01 >

Tole temo sem brala že pred časom, ko jo je zoja09 odprla. Že takrat sem si tudi sama želela še enega otročka, partner pa ne Na vsake toliko časa sem začenjala s pogovorom, pa se po navadi ni hotel kaj dosti pogovarjati, zaključilo se je s slabo voljo. Zadnji mesec sem imela malo boljši občutek, saj nisem slišala tistega odločnega NE! Upala sem, da sem ga vsaj malo omehčala, potem pa je včeraj beseda nanesla spet na to in vse je bilo tako kot prej. Odločno je proti. Sploh ne vem, kaj naj naredim, kako naj ga prepričam. Ne mislim ga silit, ker nima smisla. Očitno bom morala puško vreči v koruzo, čeprav me želja po spremlja vsak dan. Po drugi strani pa mi je z njegove strani čudno, da uporablja metodo predčasnega umika, če je tako odločno proti.
Upam, da je kateri že uspelo omehčati partnerja in da je že srečka