Lepo pozdravljene vse na forumu...

Stara sem 30 let, s fantom živiva skupaj že tri leta in pol, toliko časa sva tudi skupaj v bistvu... Oba imava službe za nedoločen čas, živiva sicer v podnajemu, najini mesečni dohodki so cca. 450.000 SIT. Toliko o moji materialni situaciji.

Pred ca. tremi meseci sem prenehala s tabletkami... pač nekako se mi zdi, da je že čas in da so tudi razmere dokaj primerne, da začneva razmišljat o  . Problem je v tem, da pa niti jaz, niti partner nisva 100% v to odločitev. Ne gre za vprašanje ali imeti sedaj ali kasneje... Gre za to, ali ga sploh imeti. Moram priznat, da sama si ga želim, moj partner je tisti, ki ni prepričan, če je to pametno - glede na vse kar se dogaja v tem našem svetu, malo ga skrbi, da je potem konec vsega lepga, izguba svobode, kako bo finančno itn.. Tudi sama razmišljam o vsem tem, vendar se zavedam, da si želim imeti otročka in vem, da bom zelo ljubeča mamica.. Ni tako, da partner ne bi sploh želel, vendar pa ima kar dosti pomislekov, kar pa vpliva na to, da imam potem pomisleke tudi jaz...

Zanima me, ali je bila še katera od vas v takšni negotovosti pred zanositvijo? Vem, da nimam več veliko časa čakati..zato sem tudi prenehala s tabletkami... Vendar me vseeno neka negotovost malo "bremza"...

No, malo sem si olajšala dušico, če pa bo prišel še kakšen odgovor, pa bom še toliko bolj hvaležna...

lep sobotni večerček vsem!

byby


< Sporočilo je popravil drejcka76 -- 17.3.2007 19:24:22 >

Jaz bi se na tvojem mestu odločila za otroka:
+ urejeno materialno stanje, redni prihodki
+ urejeno stanovanje
+ praviš da je primeren čas

Itak vama ne bo uspelo takoj prvi mesec (no, verjetno), pogoje imata več kot idealne, moški pa resnično vedno kolebajo, tako kot je rekla Al Bina.
Nama se je bolj ponesrečilo/posrečilo in on se je še zadnji mesec moje spraševal kako bo -> pa ti povem, življenje mogoče ni lažje, je pa definitivno lepše. Pa bi moj na to vprašanje popolnoma enako odgovoril.
Moški v večini primerov nimajo jajc, zato imajo pa nas ženske.
Je pa res, da ga jaz na tvojem mestu ne bi hotela prenesti naokoli - lepo mu povej, da se tebi zdi čas za to, in da se ti mogoče le ta že počasi izteka. Razloži mu, da bo večinoma stvari lahko še vedno počel. Pa lepo počasi začnita delat na tem -> pred prihodom je še mnogo mesecev.

Živjo!

Tud jaz si govorim, da je najbrž tako, da nikoli ne bova čisto ziher in če bova to čakala, bom prej v meni...  Ko pomislim, kako je bilo z muckom, za katerega je bil tako zelo proti, češ da mačka pa ne bova imela... no, pa sem ga uspela prepričat in zdaj je zaljubljen vanjga! Najbrž bo z otrokom isto...
Samo zavestno odločit se ni lahko...preveč razmišljanj o raznih stvareh, strahovi, negotovosti.. Najboljše bi bilo, da bi se nama "ponesrečilo" (sedaj še paziva pri spolnih odnosih) in bi bil problem rešen... Po pravici povedno, upam na to!

Hvala za spodbudo... Nikakor ne bi hotela mojega prinesti okoli.. nisem te sorte!  Bom uredila tako kot se spodobi, brez skrbi...

Moram pa rečt, da me med drugim tudi skrbi, kako bo z vzgojo, kako bom zmogla materinski naporni tempo, tudi to seveda, ali bo otroček zdrav ... polno vprašanj.. pa očitno, da bom vedela, ko bom imela.. Vem, da nima smisla o tem razglabljat, ker odgovore lahko prinese samo življenje samo..

Imam pa tudi še eno vprašanje, če mi morda zna katera vsaj približno odgovoriit: koliko porabite denarja mesečno za novega družinskega člana - se pravi koliko več na mesec kakor prej, ko sta bila še sama?

papa in hvala!!!

Jaz sem vedno govorila, da ne bom imela otrok....

No, pa ga imam in z Mičico čisto v redu voziva . Razen smotane logistike, ki jo imamo, je vse drugo fajn, kar zadeva otroka.

Kaj pa vem, koliko - včasih pretiravam pri nakupih za otroka, porabim pa pribljižno isto, ker sebi in mojemu privoščim manj. Enostavno se mi ne zdi več nujno potrebno si vsak mesec kaj kupiti, otroku pa MORAM
Kar se pa plenic in tega tiče - mi porabimo za okoli 25€ plenic, 5€ robčkov (če se sprevijamo drugje, doma uporabljam vato + vodo), 10€ igračke, 20,30€ oblačilca, 5-10€ kozmetika. To je realno brez pretiravanja.

Pa saj gre, tale strošek plenic in tega res ni velikanski.
Je pa res, da te otrok pred rojstvom fajn oskubi - posteljica, jogi, voziček, previjalna, nekaj oblačil, tetra plenice, zimske vreče, čebrički, banjice, nove zavese, lupinica itd itd...računica ziher nad pol mio bivših slo sit. Vsaj pri nas je bilo tako.

Hm.... kaj pa vrtec? Ali pa si še na porodniški? Pri nama je situacija takšna, da bo vrtec edina rešitev - obe mami sta predaleč...

pa te to, da sebi npr. ne moreš več privoščiti toliko kot prej, nič ne moti? Mogoče izraz "moti" ni najbolj primeren, venar upam, da veš kaj sem te želala vprašati...

Glede tistih začetnih stroškov (posteljica ipd..) pa se zavedam, da je velik zalogaj, vendar upam, da bom kaj tudi dobila od prijateljic...

upajmo da se nama čimprej  posreči!

bom poročala....

čauči!

Go for it! :)
Aja, z vajinimi dohodki bi po mojem za vrtec v Ljubljani plačala približno 100 Evrov mesečno.

< Sporočilo je popravil stunfek -- 17.3.2007 21:21:17 >

_____________________________

Mamica Anoushke (2002) in Akasha (2008)

Stunfek

Ja, bomo delali na tem... samo 100 EUR? Sem vedno mislila, da več.... No, da bi vsaj bilo čim manj - ko bo...

nočko!

Stunfek, definitivno ne bo držalo tole s ceno vrtca. Midva z možem imava manjše prihodke pa bi informativno plačevala za jasli ok. 230 evrov, po 3. letu pa 130 evrov.

Lp,

živa

Otrok vaju bo osvojil, je pa negotovost del življenja.
Vrtec je v resnici drag, ampak to so preuranjene skrbi.
Zaupajta, da vaju čaka čudovit

VEDNO JE PRAVI ČAS!NE GLEDE NA TO AL SEDAJ ALI KASNEJE. ČE BI VEDNO GLEDALI NA TO KAKŠEN JE SVET OKOLI NAS- SEM PREPRIČANA DA ŽE DAVNAJ NIHČE VEČ NEBI SPRAVLJAL V SVET OTROKE. SAMA PRI SEBI MORATA VEDET- DATI V ŽIVLJENJU PREDNOST DRUŽINSKI SREČI- SAJ JE LE TO BISTVO NAŠEGA ŽIVLJENJA. VERJEMI DA Z VAJINO BREZPOGOJNO LJUBEZNIJO DO OTROKA LE TEMU NE BO NIČ MANJKALO. UPAM DA SE BOSTA O TEM POGOVORILA.... Želim vama obilo prijetnih dogodkov v življenju.......

                                    

Drejca76, čisto normalno je, da se sprašujeta te stvar, ker sta pač odgovorna človeka in bi rada, da bi bilo vse vredu, z vama, otrokom,...

Pri naju je bilo obratno, je bilo mene strah in sem imela pomisleke, poleg tega sva bila skupaj "komaj" 4 leta in se mi je zdelo, da bi morala še čas izkoristiti samo zase...No, pa se je zgodilo, da nama ni tako ratalo in sem postala mamica šele pri 32 letih...

Seveda je drugače ko imaš otročka, on je prioriteta in seveda si kdaj želiva imeti čas samo zase in pride tu in tam tudi kakšna krizica, ampak otrok ti da toliko lepega in vzbudi v tebi prav posebno vrsto ljubezni, da si sploh ne predstavljava več življenja brez najine Ize.

Denar...vedno se najde, je treba tu in tam stisnt in se čemu pač odrečeš, ampak v bisvtu nam čisto nič ne manjka, pa imava pol manjše dohodke kot vidva.

Sedaj delava na drugem otročku in imava prav tako pomisleke v smislu, če bova zmogla in kako bomo s časom, kako bo z financami, kako se bosta otročka razumela,....vedno so skrbi ampak vem, da ko bomo 4je, da se bomo imeli lepo in se bomo imeli še rajši

Je pa tako, dokler se ti otroček ne zgodi nimš predstave kaj to pomeni, tako, da tudi, če še ne vem kako tuhtaš in razglabljaš, si vedno presenečen

Srečno!

Tinka


_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

Drejcka, si v podobni situaciji kot jaz. Kmalu bom stara 30 let, partner je ravnokar bil, skupaj sva že 10 let, od tega 5 let živiva skupaj pri njegovih starših (imava svoje nadstropje) in bova letos začela zidati svojo hiško. Oba imava službo za nedoločen čas, skupaj okoli 2500 €. Res bova kmalu na kreditih, a mislim, da kakšnih finančnih stisk ni pričakovati.

In problem? On preveč dela... Poleg službe še cele večere in noči doma, tako da nima časa za nič. Pred enim letom sva se nekako dogovorila, da preneham jemati KT in da jeseni začneva delati na , vendar se stvari obračajo drugače. Zaščitena nisva več, vendar me močno skrbi, da mi ne bo nikoli uspelo zanosit glede na pogostost . Problem je tudi v tem, da mi  zelo niha (od 29 do 43 dni) in da ne morem točno določit ovulacije. Pa še takrat, ko se mi zdi, da je, nima časa (delo, delo, delo). Pravi, da bi imel otročka takrat, ko se bo stanje malo umirilo. Kolikor ga poznam, pa to ne bo nikoli. Čas pa teče...

Joj, vedno je kaj..kakšen problem... pri vaju on preveč dela, pri naju takšni in drugačni pomisleki... No jaz sem prenehala jemati KT tri mesece nazaj, menstruacijo imam kar redno začuda - na cca. 30 dni (vsaj ta dva  meseca je bilo tako). Zaenkrat midva pri odnosih še paziva - v začetku aprila imam G pregled za bris (sama sem namreč imela že dve operaciji na materničnem vratu - leetz - PAP 3) in po izividih, ko bom vedela, da je vse okej, bova začela brez pazljivosti...  To je moj plan, s katerim morem pe še seveda seznaniti mojega, hehe..

Upam, da se bo tako meni kot tebi srečno izteklo. KAR se tiče pogostosti sexa - midva sexava cca. 2x na teden in se prav tako sprašujem , če je to dovolj?

Srećno in naj se vse izteče najboljše za naju obe!

Zanimivo...kar se tiče cen vrtcev, ker midva imava podobne dohodke (no, malo manj) in sva po ta novem v 2. razredu (plačuješ 20%) in to znese okoli 63 evrov! Tolk zdej plačujem, po ta novem. Prej sem pa 7.000 sit, k smo mel bolj v k...dohodke  Ok, to niso jasli ampak potem po jaslih, saj je moja stara 4 leta. Morda pa je to od občine do občine ful različno?!?

Ampak, pod črto bi rekla, da naj pa finance res ne bi imele tako grozno pomembno vlogo pri odločitvi za bejbija. Men tud na pamet ni padlo, da bi na to mislila. Ja, seveda, eno osnovo je super imet. Ampak, da se tudi z rabljeno opremo skozi prit in tako, da otrok zagotovo ni nič prikrajšanj. Morda se malo zakomlicira kasneje, ko je šola...to pa še ne vem.

Jaz sem prvega dočakala tko precej nepripravljena...čustveno...in sem prepričana, da bom v drugi nosečnosti (ko se zgodi, seveda) dosti bolj cenila vsako mili sekundo nosečnosti in poroda in vsega. Prav žal mi je, da sem imela precejšnje probleme sprejeti materinstvo v prvo in sem rabila skoraj leto dni, da me je res zagrabilo 100 na uro. :)

No, zdej sem malo zabluzila..mogoče niti ne paše v tale sklop ampak, saj zato smo pa tukaj, a ne? Včasih nam je dovoljeno tudi zabluzit.

_____________________________

Mamica Anoushke (2002) in Akasha (2008)

Stunfek

Tu nekje najdem tudi sebe pred osmimi meseci. Bila sem v veliki dilemi ali imeti  ali ne. Partner je bil za to, jaz pa se nekako še nisem videla v vlogi mamice. Sedaj sem v sedmem mesecu in zame je to najlepše obdobje.
Jaz sem imela pomisleke glede financ, ker sem sama še študentka, mož pa ima povprečno slovensko plačo. Do janurja sem še delala preko ŠS, potem pa sem nehala in se kar fino pozna na financah. Zdaj moram za vse prosit moža, čeprav sem se bila vajena preživljat sama od 15 leta. Pa vseeno kar nekako shajava. Zdajle so sicer najvišji stroški z nakupom opreme, ampak tudi to bo enkrat mimo .
Ko sem se odločila za (v bistvu je partner čakal name), nama je uspelo v prvem poskusu in to je bil kar malo šok na začetku. Sedaj pa sem nadvse srečna.

Mislim, da ko bo partner izvedel za tvojo nosečnost, bo spremenil svoje občutke negotovosti. Ko bosta tako devet mesecev božala trebušček in spremljala kaj se v njem dogaja bosta tega malega tako zelo vzljubila da ne bi nikoli več pomislila na drugo odločitev. Naj ti povem tudi svoje mnenje, da za nikoli ni pravi čas. Vedno se nekaj najde. Če bi se še enkrat vrnila nazaj bi se enako odločila. Sedaj pa komaj čakava na junij, ko bo najina sreča privekala na svet.
Mislim oziroma vem, da se bosta pravilno odločila. In ko se bosta odločila bodita prepričana v svojo pravilno odločitev. Pa veliko sreče.