Bom kar tu napisala ker hočem bit anonimna.
Kako spoznat prijatelje? Kako si ustvarit nek krog ljudi? Želim si prijateljstva, želim si družbe, hrepenim po zabavi z prijatelji, ampak jih nimam. Živimo na vasi kjer sem preživela težko otroštvo v najstniških letih od 14 do 22 leta sem pokopala 7 sorodnikov (tudi očeta), kar ni bilo konca žalosti in trpljenja, zato sem se zaprla vase in bila doma ko so drugi "žurali". Zamudila sem najlepša leta ko si drugi ustvarjajo prijateljstva. Tako me zdaj tu na vasi imajo vsi za mal čudno, me obsojajo na podlagi mojih korenin in mi noben ne da možnost da bi pokazala da nisem slab človek. Pa ne morem hodit od vrat do vrat pa prosit za prijateljstvo. Službe trenutno nimam.


Res sem žalostna, sploh zdaj za silvestrovo ko so drugi uživali sem jaz pri mojih 30 letih bila doma (z partnerjem in otrokoma), saj mi ni nič manjkalo, ampak tist občutek da nimaš nikogar ki bi mu pojamral, šel z njim na kavo, naredil nekaj za njega,...

ne isci srece pri drugih, najdi jo v sebi.
vcasih je boljse, da nimas nobenega prijatelja, kot da imas "prijatelje"...

doma si bila z otrokoma in partnerjem?! srecnica-imas otroka, partnerja, dom!
dve moji ZELO dobri prijateljici sem spoznala na netu(cvek portali), ampak zaradi razdalje se malo manjkrat vidimo. obstajajo pa maili(v katerem obcasno pojamramo druga drugi) in telefoni.

kaj imas TI rada?! knjige!? pojdi v knjiznico in pozdravi tiste, ki jih srecas. gledalisce?! pojdi tja sama in deluj odprta.

tisti, ki te imajo pa za cudno, imajo pa itak sami s sabo najvec problemov . ce bi na svojem pragu pometali(pa ziher imajo kaj), bi imeli dosti dela hihi (to je dejstvo, ne floskula)


_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Pa saj ne iscem srece drugje, rada bi jo pa delila z drugimi.

mislim, da to najlažje narediš, če nisi doma (srečaš druge, sebi podobne ali zanimive ljudi). zdaj, mogoče jih ni na vasi, jih pa res verjetno najlažje srečaš če greš na mesta ki so povezana s tvojimi interesi in hobiji. premisli malo kje in kaj je tebi interesantno in se malo bolj aktivno tam vključi. men sicer vedno rata koga spoznat in nekak srečat (hvalabogu) ljudi v življenju do te mere, da nikol ne bi mogla rečt, da nimam prijateljev ali da sem nekak osamljena s tega gledišča. je pa res, da se to lahko zgodi, če si veliko sam in izoliran od družbe, tudi če ne komuniciraš z ljudmi, ne deliš ko si v družbi. pa ne sem ti bit preveč nerodno, treba bit prijazen in dobre volje ko greš ven in srečuješ ljudi
hej, pa vso srečo pri tvojem spoznavanju ljudi ti želim; kar pogumno naprej

< Sporočilo je popravil mateyka -- 2.1.2013 7:54:04 >

Sama sicer nikoli nisem občutila osamljenosti, sem imela pa nasprotni problem in sicer preveč vseh, da bi se lahko vsem posvečala, kot sem si želela. kakorkoli. verjamem, da ti ni lahko in človek res potrebuje prijatelje, ali pa samo znance za čvekec, kolege za kavico... te razumem. zelo.

Bi rekla, da ne obupaj. zagotovo imaš kakšne hobije, tudi internetno si pismena vidim, tako da, če recimo rada hodiš v hribe, se z ljudmi lahko spoznaš na forumih, kjer se družijo ti ljudje in organizirajo raznorazne pohode v hribe, gore. če rada bereš, je knjižnica odličen kraj. In da ne naštevam v nedogled. Res pa je, da boš morala pokazati malo interesa in volje, ker ljudje ne bodo prišli k tebi trkat na vrata, če bi želela bit njihova prijateljica. To je pač odnos, ki je dvostranska cesta in tako kot za vsako drugo stvar, se je tudi za odnose z ljudmi treba potruditi.

Srečno!

No jaz se strinjam z vsemi, kar ste napisale! Dodala bi še:

Anonimna, vem kako se počutiš - mogoče delno, jaz sem pri mojem tudi na vasi, in tu v okolici pravzaprav nobenega nisem poznala, sama sem bila, cele dneve, ko je moj delal z njegovimi starši doma, imela sem res občutek da sem na koncu sveta al zakaj ni nobenega tu okoli v mojih letih da bi se lahko menila, šla na kavo itd. ampak sem to spremenila s poletno službo, ko je kdo bil zunaj pa sem šla na sprehod sem se menila s tistimi in zdaj jih je veliko s katerimi gremo kdaj na kako kavico, in seveda so tu moji stari prijatelji s katerimi se še vedno slišimo preko chata, meilov, in seveda določene osebe, ki sem jih spoznala tu preko RR, in se res slišimo skoraj dnevno, čeprav se ne vidimo zaradi razdalje. Torej glavo pokonci, kot so ti ostale napisale bit malo bolj odprta, mogoče do določenih ljudi pristopit malo poklepetat, in boš vidla, nekdo se bo že našel!

Veliko sreče!

_____________________________

"Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad."

Sama do faksa nisem bogvekaj žurala, šele med študijem sem prišla na svoj račun:). Na faksu sem spoznala par krasnih ljudi, punce so se žal razselile po svoje, zato se je pa en dečko preselil z mano, tako da taboljše sem obdržala, hehe. Z eno sošolko smo sicer še v rednem kontaktu, z ostalimi pa bolj kot je prilika, tako da moji sedanji prijatelji, s katerimi se več vidim, niso iz tistih časov.

Prijateljice sem spoznala - različno, kakor katero: ena je še iz otroštva, vidiva se nič, napiševa si kdaj kaj, ampak če bo v gužvi, mislim, da ve, da me lahko kadarkoli pokliče in pridem, še vedno jo imam zelo rada:). Drugo sem spoznala prek honorarnega dela, slišiva se parkrat letno, vidiva mogoče 2x na leto, vendar vem, da jo lahko pokličem sredi noči, če bo kriza in seveda obratno. Par zelo fajn punc sem spoznala tudi tu gor - ne da bi to nameravala ali karkoli, se je enostavno zgodilo:). Nekaj zelo fajn punc oz. parov pa sem spoznala tudi na igrišču oz. v vrtcu, ker so naši otroci v istih skupinah (ali so bili). Pa sosede imamo tudi zelo fajn . Ugotavljam, da imam nenormalno srečo z ljudmi, povsod dobre ljudi srečam .

Za silvestrovo pa smo bili doma, midva z malimi otroki in mi je tako najbolj pasalo, daleč od tega, da bi si želela takrat nekega žura, silvestrovo je bilo točno tako, kot bi si ga želela (in v bistvu tako kot marsikatero študentsko - pila itak nisem, fant je pa še isti )

Kaj bi naredila na tvojem mestu?
Našla bi si kakšno delo (ne nujno zaresno, lahko honorano, nekaj pač, karkoli, da greš ven in spoznaš koga, da kaj delaš, je fajn občutek), pa kak hobi in potem bi prek tega gotovo spoznala veliko ljudi, ki jim je všeč to, kar je meni. Na igriščih bi se pogovarjala z drugimi starši in bi se verjetno ipak našel kak normalen, mogoče bi nesla kake piškote sosedi in bi ugotovila, da moja čudnost niti ni tako neznosna oz. zna bit čisto simpatična . Saj ljudje niso iz kamna in ni da bi bili zacementirani v svojih prepričanjih. Zdaj te pustijo na miru, ker si včasih to želela, verjetno še vejo ne, da si želiš zdaj nekaj drugega. Naredi prvi korak:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Imaš partnerja, imaš otroka, pa jamraš da nimaš s kom deliti sreče?

tehnofil ne razumeš bistva. Jaz mam družino, sem srečna da jih imam, se zabavamo skupaj,... Ampak mož dela cel teden, vsak dan, vsako soboto in vsako drugo nedeljo. Želim si samo kako urco na teden preživet z kako kolegico, it na kak kafe.
Želim si da bi me kdo poklical za rojstni dan razen moža in mame, da bi mi čestital in se z mano veselil ko sem rodila (razen moža in mame),...

Obudi prijateljstva iz šole, poišči nova na internetu, če ne hodiš ven. Če hočeš, boš našla.

anonimna-ce si iz kake okolice velenja, mi poslji ZS

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Anonimna te razumem.
Tud sama se selim sem in tja že od srednje šole naprej. Pa še 30. sem stara tako kot ti.
Če si iz Savinjske regije mi lahko pošlješ ZS.

Pa ljudje smo družabna bitja. Ženske nismo samo matere in partnerice, to je valjda jasno.
Sama sem se 3 leta nazaj preselila v kraj, kjer nobenega nisem poznala. In ja, je z leti težje navezati nova prijateljstva oz. ko si mlad, najstnik to sploh ni problem. Imam ogromno prijateljev, znancev, ampak se v MB vozit k njim na kavo in klepet pa res ni niti poceni niti mali projekt, če imaš dva mala otroka. In tukaj sem ščasoma spoznala nekaj novih ljudi. In popolnoma razumem, da ne gre tako lahko.
Anonimni predlagam okolja, kot so vrtec ali šola, kjer imaš pač otroke vpisane. Tam se najde kak starš, skupni pikniki ali kakšne predstave, pa sprehodi, tudi malo izven vasi. Kak hobi, kjer je skupina ljudi je super. Ali je to kaka skupinska vadba, rokodelstvo, karkoli...
Ampak ti pa moraš biti bolj pogumna in verjeti v sebe, da boš nekomu popestrila življenje, če te bo imel za prijateljico. Malo več samozavesti bo treba in ko si sama, malo vadi pristop k nekomu. Če ti je nerodno, bo vaja tudi svoje naredila.