Forum: Zanositev

Želimo si novega člana

želim dojenčka, a me je strah...

1

15.12.2007, 10:46

Anonimen

...strah me je vsega....kako se znajdeš sam z majhnim bitjecem?? kako se naučiš vsega-hranjenje, uspavanje, menjava planic...... user posted image zelo imam rada otroke, a me je strah, ker sem bolj "nepraktična" in nerodna. komaj čakam, da mi pokaže , po drugi strani se pa tako bojim vsega, da sama pri sebi ne vem, kako in kaj. si želim otroka, vendar me je strah. je to normalno?? in ne nisem ena mula, sem blizu 30-ih, a nesigurna vase, predvsem kar se tiče otrok. in sedaj čakam, če se pokaže user posted image ali . in ne vem, česa si bolj želim.
kako ste se spoprijele s tem, sploh če ste bolj same, nimate družine, ki bi vam pomagala?? kako veš, kdaj je pravi čas, da imaš ????

15.12.2007, 11:12

Anonimen

Take pribliske sem imela tudi jaz. Sem si ga ful želela, potem pa čez kakšen dan mislila, jao sej ne vem če bi ga že zdaj...moreš it skozi to, mislim, da gre vsaka. Absolutno pa potrebuješ konkretni premislek kaj in kako.

15.12.2007, 11:15

Anonimen

Seveda je normalno.
Če te je strah sam pomeni da ti to ogromno pomeni in da se zavedaš da je to en ogromen korak v življenju.
Strah je normalen. Boš pa zagotovo znala skrbet za otroka, saj imaš 9mesecev časa da se pripraviš, prebereš kkšno knjigo, čekiraš RR, vprašaš prijateljice ali mami za mnenje....
Se pa učiš sproti, tako kot vse. Nobena še ni na svet prišla z vsem znanjem tega sveta. Se pač sproti učiš.

15.12.2007, 11:17

Anonimen

Glej...jaz sem čisti antitalent za otroke.....pa gre :).

Pri svojem itak znaš, tako je in se ne sekiraj na zalogo. Ko pride, se znaš obrnit, tako kot je prav. Če ne gre prvič, gre pa drugič in manj se sekiraš, bolje je :).

15.12.2007, 11:18

Anonimen

taly zdej si pa že skor ne moremo več premislit ane user posted image

anonimna, to se verjetno veliko bodočih mamic sprašuje, kako bo šlo, kako se bo zmoglo, ampak jst vedn razmišlam tko... če je to dal skoz milijone in milijone in milijone žensk, potem tut ne more bit tolk težko, se pravi s praktičnega vidika. itak pa bo to tvoje dete, ki ga boš mela rada z vsem srcem in ne bo hud, če ga kdaj kaj polomiš. čisto vse mamice so začele nevedne od začetka, tut jaz sem glede dosti stvari nerodna in nepraktična, ampak vem da se bom za svoj mali zakladek trudla do konca in še bolj, in to je dovolj. fino je res če maš kako pomoč, ampak na prijateljice lahko vedno računaš, tudi če družine nimaš v bližini... drži se, pa čimprej ti želim en debel plus na testu user posted image

15.12.2007, 11:23

Anonimen

IZVIRNO SPOROČILO: lunica24

taly zdej si pa že skor ne moremo več premislit ane

15.12.2007, 11:23

Naty*Taja

2696

Ma, sej smo imele vse take pomisleke. Mogoče je pri tebi razlika v tem, da si že kr dosti stara za prvega in bolj trezno razmišljaš in se ubadaš s stvarmi, na katere, če bi bila mlajša, sploh pomisla nebi.
Ti pa povem, da ko se dete rodi se v tebi prebudi materinski čut in enostavno vse znaš! Drugače pa ti je v pomoč najprej babica pa kake sosede, prijateljice, konec koncev je tudi tale rr ful uporaben, kar se tiče dilem, kako v kaki situaciji. Kar se tiče previjanja, hranjenja... vse smo začele in zdaj znamo več kot odlično. Tudi druge stvari si se mogla naučit, sam takrat si bila mlajša in se nisi s tem tolk obremenjevala...a ne?

_____________________________

MONTIGNAC

15.12.2007, 13:01

polma

1836

Jaz sem prvič rodila pri 24ih, totalen antitalent za otroke! In sem jokala obe noči v porodnišnici od spoznanja, da VSE obvladam. Neverjetno, vse mi je bilo jasno, znala sem prijet, previt otroka, pa ne samo to- razumela sem ga, kaj hoče! Kot bi med nama nastala neka skrivna komunikacija, brez besed, kot bi se midva pogovarjala! Res, ne moreš verjet, ampak mislim da zelo dobro skrbim za svojo 10letnico. In dale sva skozi marsikaj! Zaupat si moraš!!! Kar se pa tiče pomoči družine, ki praviš da je nimaš-res je, da so meni pomagali-ni blo treba takoj v vrtec, ampak ne morem ti opisat kolikokrat so mi šli pa na jetra, ko so stalno hoteli se družit s tamalo. Jebenti, ko da nisem jaz sama svoj človek! Ko da sem tamalo samo rodila, da se bojo drugi z njo zabavali-tak da-imeti družino ob sebi je velikokrat tudi obremenjujoče, čeprav so babice in dedki neprecenljivi, to je res!!

Res, samo zaupati si moraš-ker, kdaj je pravi čas za user posted image , se sprašuješ? Pravzaprav VEDNO! VERJEMI!!!

15.12.2007, 17:58

lelaval

7882

Pri svojem itak znaš, tako je in se ne sekiraj na zalogo. Ko pride, se znaš obrnit, tako kot je prav. Če ne gre prvič, gre pa drugič in manj se sekiraš, bolje je :).

Točno tako. Sem prepričana, da je čisto vsaka imela takšne prebliske. In zato ti ne rabi bit nerodno - ne rabiš bit anonimna. user posted image

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

15.12.2007, 21:18

BAMBINA_

3394

Kot bi sebe čitala, pred kakšnim letom... user posted image Jaz sem celo nosečnost bila čisto panična, čitala knjige, kako otroka kopati, kako pestovati, kako previjati... V materinski šoli je patronažna na lutki prikazovala, kako se dojenčka kopa, jaz sem si pa zraven zapiske delala... Moj je mislil, da ga pobralo od smeha. Ampak, ko se ti otroček pridruži, vse gladko steče. Sprva sicer previjaš po kakšne pol ure user posted image , kmalu že postaneš pravi ekspert...

_____________________________

•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•