.....40 km pred Orebičem,smo se ponovno rodili.Ja,to je to.Klavrn in žalosten začetek našega dopusta,ki je trajal do danes.
Na ovinku,nas je zaneslo iz ceste,vrglo v odbojno ograjo na drugi strani cestišča,nato pa še avto cca 10m premetavalo ob odbojni ograji,nakar se je ustavil.Če bi se to zgodilo cca 10 m naprej,najbrž,ne bi zdajle to pisala.Kdor pozna Pelješac,ve kakšne so tam ceste. Jaz sem dremuckala,kar naenkrat začutim premetavanje,odprem oči in se znajdem skoraj v moževem naročju.Prvo pogledam otroka,ki sta se oklepala svojih stolčkov in prestrašeno začela jokati.Z njim je bilo vse v redu.Varno sta ostala v stolčkih.Kaj se je zgodilo,je bilo prvo vprašanje.Vidim zaprepadenega moža,ki se je začel držati za glavo in govoriti"kaj sem naredil".Oba skočiva ven in pogledava avto.Kar solze so me začele oblivati. Nevozen,razbit levi bok.Kaj zdaj.Prišla je policija iz Stona,obravnavala primer,češ,da je to ogrožanje prometa zaradi utrujenosti.Vsemu temu je botrovala tudi utrujenost,težak avto s Montano na strehi,oster ovinek,pa pride do tega,česar si najmanj želiš.Avto so nam nato odvlekli v Čilipi,zdraven Dubrovniškega letališča,kjer je najbližji pooblaščen servis Volkswagen(Avia servis).Nato smo šli na policijo v Ston,kjer sva morala plačati 2150 kun kazni.Ker če ne bi,bi moral moj nasledni dan v Dubrovnik k sodniku,s tem pa se stvar še poslabša.Pa še prepoved 6 mesečne vožnje lahko dobiš.Zato sva raje plačala in s tem je bila stvar z njihove strani zaključena.Nato smo končno ob 12h prišli do Orebiča.Najbolj sta se mi smilila otroka,ker sta se reveža začela bati,da ne bosta prišla na morje.Do takrat sta se že umirila.Najbolj mi je bilo hudo zaradi njih,ker sta reveža tolko pričakovala od tega,da bomo šli  se peljat z trajektom,pa to pa to ,si bomo šli pogledat,na koncu,pa nam je vse padlo v vodo.Šli smo v apartma,kaj pa nam je ostalo drugega.Ko sta otroka zagledala morje in plažo,sta pozabila na vse.Samo,da sta imela svoj meter plaže in vode,pa sta bila zadovoljna.Vsake toliko časa,sta le vprašala,kaj je z avtom..Kakšnih hujših težav pa ni bilo z njima. Nato se ja začelo čakanje,kaj bo z avtom.Ali bo popravljen v 14 dneh,ali ne.Kaj naredit?Dvakrat smo šli vmes pogledat v Dubrovnik,kako napredujejo.In v petek je bil gotov samo mehanski del,tako da smo lahko šli nazaj v Slovenijo.Hvala bogu,da imava kasko,ker je avto novejši.Z zavarovalnico bova urejala zdaj .Stroške sva morala vse sama kriti(600.000 sit-samo mehanski del),ostane še kleparija za cel levi bok. Hvala svakinji za pomoč!!!!
Hvala bogu,da imamo družinske kolege v bližini Dubrovnika,ki so nama veliko pomagali.Hvaležna jim bova za zmeraj.Pa tudi v Orebiču,sva bila deležna pomoči.Res dobri ljudje.Veliko ti pomeni,da ti tako daleč od doma v takih trenutkih,kdo pomaga.Po tudi na servisu,so se zelo potrudili,da smo se v petek popldne lahko odpeljali.Res da nismo dobili niti ene praske,ampak ostal nam je grenak priokus tega poletja.Res,da smo veliko prepešačili,smo pa peš odkrivali lepote Pelješca.

Pleh se popravi,življenj pa ne.Gre pa dalje.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Glede na to, kje delam, zelo dobro poznam takšne in drugačne zgodbe, ki se dogajajo na naših (in tujih) cestah. Mirno lahko rečem, da tega in podobnega ne privščim nikomur (pa sem tudi sama preživela karambol s smrtjo ene osebe).
KODA, važno, da ste vi živi, zdravi in celi. Vse ostalo bo šlo mimo. Držite se.

Ojej, to je pa res za zjokat

Ojej, hudo. Meni bi se verjetno zmešalo, bi šla kar domov, namesto na morje. Važno je pa res samo to, da vam ni nič in ste zdravi.

KODA, uboga ti in tvoja družina. Jst en vem, kaj bi naredila v takem trenutku. Mene je lani pred novim letom zaneslo s ceste in sem bla čist v šoku. Pa sem bla samo 30 km od doma. Skor nisem vedla, koga bi poklicala.

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Koda....samo da je z vama in otroci vse OK. To je glavno. Avto bo popravljen in dopust boste ponovili.

Vem pa, da vaju je stalo ogromno živcev in napetosti. Ampak, zdaj ste doma in se bo vse porihtalo.

_____________________________

---------------------------------------

---------------------------------------

Sam, da se je dobr končalo.

Ojoj, samo ste pa imeli srečo. Hvala Bogu, da je z vami vse v redu, da sta fantička brez praske in sta kljub vsemu lahko uživala na morju.....kaj bi šele lahko bilo. Zvita pločevina in na stran vržen denar, to je še najmanj pomembno.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Sam, da je z vami vse OK, vse drugo se popravi in nadoknadi.



_____________________________

Sreča ni v tem da počneš to kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to kar moraš početi. (Sir.S.M.Barrie)