Pozdravljene

Moja malo več kot 2-letna deklica sedi pri mizi samo tako dolgo, dokler ONA je. Pa še to kdaj prej zgasne in pride po kakšen grižljaj. Problem pa je ker vedno koga s sabo odpelje.

Rada bi jo navadila, da pri kosilu ali na splošno pri obrokih, sedimo vsi skupaj, VSAJ toliko časa, da se najemo... A katera to prakticira in kako uspeva? Je to možno pri 2-letnem otroku ali sem prehitra???

_____________________________

---------------------------------------

---------------------------------------

Moj Luka (2 leti inpol) tudi komaj čaka, da gre od mize. Čim mu ne gre več za jest sili dol iz stolčka.
Bo že kasneje, zdaj itak nima mira nikjer, ne samo za mizo.

_____________________________

Čas ne čaka nikogar.
Uživaj vsak trenutek, ki ti ostane,
kajti ta ima vrednost

Mi imamo Maxa še vedno v Primi pappa doma, vsaj tako ga na eleganten način prisilimo, da v miru poje on in mi. Ko jemo pri moji mami, kjer imamo trip trap, je že druga pesem. Ima že preveč manevrskega prostora in skoraj nikoli ne poje vsega in kar sili stran od mize. Tako da mi niti ne prakticiramo, da bi jedel za mizo na normalnem stolu, ker vem, da ne bi bil niti minuto pri miru.
A sem ti ful pomagala, a ne?!

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Si si  Vsaj vem, da ni samo moja taka neučakana...in da ne ostanem samo jaz lačna po kosilu  

Našo pa damo kar na navaden stol s pojštrom, da je dovolj visoko...ker ona je "ika"...

_____________________________

---------------------------------------

---------------------------------------

Pri nas je isto, mali nima obstanka sedet za mizo. Ko se naje in ko mu ni več do tega, gre od mize. Bolje to, kot pa kakšno pacanje,....

Pa tudi ne zdi se mi nič tragičnega, če pač ne sedi z nami na miru in nas čaka da pojemo, saj se gre igrat, pa imam takrat več mira, kot če bi nas čakal.

Naša bo stara 17 mesecev in kak obrok še poje v svojem stolčku, drugače pa sili ven, potem pa za veliko mizo. Ampak ni pri miru-hodi okoli mize - po klopi. Malo poje, se malo vstane, malo hodi okoli,...

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Hvala bogu za forume!!!  Vsaj vem, da nisem edina v tej situaciji. Edino to me jezi, ker v vrtcu so pa vsi lepo za mizo...

Naš sedi samo toliko časa, da sam poje. Imamo pa trip-trapa in kr začne lest ven. Ubistvu ga, ko je saj malo pojedel ne silim sedet za mizo, se gre pač igrat.

Moje mnenje je, da od tako malega ne moreš pričakovati, da bo sedel in čakal, da se vsi najeste.

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Od kar je v vrtcu je stanje opazno boljse ... prej nikakor ni hotel sedet pri miru. Zdaj lepo sedi in ker je pocasi, je navadno pri mizi ravno toliko, da se ostali najemo. So pa seveda dnevi, ko bi ga lahko privezal na stol, pa bi sel s stolom na riti od mize . V vrtcu res sedijo lepo pri miru in doma nikoli ni tako...je pa res zdaj ze nekaj casa ful priden in lepo sedi...seveda pa je vsak dan lahko spet tisti dan, ko mu pa enostavno ne bo za sedet . 

Vse ob svojem času. Zdaj verjetno res še ne morejo biti tako dolgo pri miru. Meni bi v bistvu bilo kar hecno, če bi 2-letni otrok tiho lepo sedel za mizo še nekaj časa po tem, ko bi že pojedel. Vse to še pride, brez skrbi.
Zdaj pa jih, namesto, da se živcirate ali kregate nanje, lahko naučite, da otrok, preden gre, lepo vpraša, če gre lahko od mize. Če vam bo to uspelo, se bo ob priložnosti morda kakšni družbi zdel najbolj olikan otrok na svetu.

Se strinjam s Splišni;
otrok pač ni kriv, če mi tako dolgo jemo!
Moj skoraj 2 letnik reče " Grem dol " in začne lest s stolčka.
4 letnik pa obvezno vpraša " A lahko grem od mize" in gre, ko mu dovolimo ( on vsekakor pričakuje pozitiven odgovor in kaj drugega kot - obriši si še enkrat usta ali popij še kakšen požirek soka - ne pride v poštev. Sem ga pa to začela učit ko je imel 2,5 leti in od 3 leta naprej to kar obvlada.


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Naš je zelo gurmanske sorte, pa zelo počasi je. Si vzame čas. Tako da se dostikrat zgodi, da cela familija čaka njega, da poje. Redko bi šel prej stran, sploh se ne spomnim, da kdaj. Njemu je dogodek, ko se ob kosilu usedemo skupaj. Pa tudi če gremo kam ven na sok npr., je še kar priden. Sem in tja se zgodi, da se naveliča, ampak pogosto pa sedi pri miru in se ga da zamotit s čim. Take sorte pač. Na splošno pa sem jaz za to, da se počaka, da večina poje, preden kdo rit odnese od mize.  Itak si potem delo razdelimo, da pospravimo skupaj. Razen seveda pri drugih obrokih, ki jih nimamo skupaj.

N&N, moj Jakob ni se nikoli prisel dalje kot do juhe. Potem vstane in zacne delati bedarije. Zato ponavadi juhe niti ne kuhamo, ampak gremo takoj na glavno jed. To da bi pocakal, da se najemo vsi, je pa utopija. 

_____________________________

Gospa sem.

O groza...a pol smo mi čist avt...pri nas sedi za mizo sama.Poje juho, medtem ko se mi2 z Galom dojiva, in vmes ji pridem zamenjat krožnike, ji dam še glavno jed in greva ponavadi z Galom se še malo dojit...medtem ko ona je.Skoraj nikoli ne vstane od mize, razen vmes gre ponavad na WC, pa nato nazaj. Šele ko se res naje, se počas odpravi stran. Aja pa k mizi tut sama prleti, sam da vprašam kdo bo jedel juho?
Ampak pomoje N&N smo mi bolj izjema kot pravilo...Tko da pomoje ni panike...sem se pa jaz zamislila
Je pa na trip trap stolčku.

Dokler ti sedi toliko casa, da ONA vse poje, se nimas kaj sekirat  In ko odide od mize, naj pac odide sama, vidva pa pojejta do konca .. ce pa noce, naj pa sedi pri mizi, pa je  

LP

Ko se moj najmlajši naje, mu z možem dovoliva da gre z mize. Itak uživava, ko še malo sama poklepetava.

Hmnja...vse lepo in prav...ampak naša noče it sama od mize  Mora vedno nekdo z njo. In po navadi sem to jaz...ki ostanem brez kosila.

Poje pa tudi samo juho ponavadi, pa včasih kak krompirček ali malo mesa...Pa česen iz solate gloda in ga pol pljuva

_____________________________

---------------------------------------

---------------------------------------

Zakaj jo pa ubogaš? Pa ne pojdi z njo. Ostani pri mizi in jej ali čvekaj ali karkoli pač že počneš. Se bo že navadila, samo bolj moraš biti trmasta kot ona.

Ona hoče, ona hoče. To pa ne! To pa ne gre tako!

Aja.....

To pa jaz ne bi dovolila1
Moj nečak je star tri leta in odkar sedi sam, smo mu dopovedovali, da dokler se vsi ne najemo, ostanemo na stolu. Če ni več lačen, mu ni treba jest, vendar počaka, da se vsi najejo. Potem pa se lahko gre igrat.
Pa res nikoli ni bilo problemov, da bi koga stran vlačil in podobno. Tudi v vrtcu morajo počakati, da se vsaj večina naje oz. da sšistimo mize.


_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

Hja, naš 1,5 letni  noče niti sedeti na stolu za mizo. Zato ga obvezno "vklenemo" da sploh lahko začnemo, potem se vseskozi pogovarjamo da ga zamotimo, ko pa on konča pa ne zdrži minute več v stolčku in je isto kot privas, enega za prst pa gasa.
Zato vedno en njega hrani, drugi sebe, tako je en potem fraj se z njim podit.



_____________________________