Vztrajate pri 3 letniku, da poje s krožnika, kar ste mu naložili ali dovolite da neha jesti preden je krožnik prazen? Dovolite 3 letniku, da vstane od mize preden ostali člani družine pojeste do konca ali vztrajate da sedi pri mizi, četudi je sam že končal z obrokom?

Samoumevno mi je, da otrok poje kolikor lahko in ne kolikor JAZ mislim, da v tistem trenutku MORA! Mene so vedno silili, da je treba pojesti vse iz krožnika, ker ponekod otroci stradajo, mi pa mečemo hrano vstan. Posledica - sem odrasla in imam navado pojesti vse iz svojega krožnika pa še iz otrokovih in to se mi tudi vidi, groza. In se ne znam kontrolirati, da bi pojedla kolikor rabim v tem trenutku, ne pa vse. In tega se pri otroku striktno držim, vedno mu rečem, da če ne mora naj pusti.

Glede sedenja za mizo. Kosilo jemo skupaj samo čez vikend in takrat želim, da jemo skupaj, za isto mizo. In želim, da otrok normalno sedi pri mizi in je. Vstanemo od mize kdaj komu paše in res je ponavadi sinek prvi ki vstane. Ne vidim nobenega razloga, da bi morali vsi do konca sedeti za mizo.

Obe pojesta toliko, kot želita. Najhuje mi je pa silit otroka, da poje vse. To vodi samo v prenajedanje.
Vstaneta lahko od mize, ko sta siti in gresta umit roke in naprej svojo pot.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nikoli ju ne silim, da pojesta vse, zahtevam pa, da hrano, ki jima "ni všeč" pokusita, preden se zmrdujeta. Prav tako se pogajamo, če kdo od njiju ne poje skoraj ničesar (to je običajno tavečji) -> takrat "mora" pojesti vsaj 3-5 žlic (odvisno kaj je na krožniku in koliko časa pred tem že ni jedel).

Pri mizi jima ni treba sedeti in čakati, da vsi končamo. Sicer pa tavelik itak takoooooo počasi je (precej ima za povedat zraven), da je nemogoče, da koga prehiti

_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Silila ga nikoli nisem z izjemo, ko je bil bolan in ni jedel po par dni. Zadnje čase si želi na krožnik nalagat hrano kar sam in mu tudi pustim. Ga pa opozorim naj si naloži toliko kot bo pojedel, ker si je na začetku veliko naložil in potem pustil. Včasih kaj tudi pusti. Ko konča lahko gre od mize in mu ni treba čakat, da vsi pojemo.

_____________________________

poje kolikor mu paše, je pa res, da če poje npr samo krompir in hoče še, pusti pa vse drugo, ga prepričam, da vsaj malo ostalega poje preden dobi novo porcijo. Od mize vstane prvi, ga pa navajam, da bo čakal pri mizi, samo pri dveh letih ne zdrži do konca.

Nikoli nobenega od otrok ne silim,da poje vse. In,ko delim hrano na krožnik jih vedno vprašam koliko in toliko dobijo. Imamo načelo,da naj si vzame kolikor bo pojedel in ne koliko so oči lačne. Da če še kdo želi si lahko še vzamed.
Sem tudi jaz iz družine,kjer je bilo potrebno vse pojesti ne glede na to koliko sem bila lačna in posledično sem imela dooooooolga leta težave z težo in samopodobo. Sedaj,ko imam svoje gospodinjstvo, sem sicer zadevo porihtala, je pa res,da kadar smo pri mojih na kosilu so še vedno pink ponkanja,ker mami misli,da ne jemo dovolj.
Aja vztrajam pa da se vsaj malo poje,ker če ne bi vztrajala pri tem,bi otroc itak sam sladkarijo mleli.
Ko pojejo morajo pospraviti svoj del mize in so fraj.

Nikoli ga ne silim da poje vsem kar sem mu JAZ naložila, čeprav se trudim da mu ponujam male porcije se mi še vedno zgodi da mu dam preveč. Poje kolikor mu paše imamo pa pravilo, da se vse poizkusi in če mu ni všeč ne rabi jest.
Vseeno pa vzrajam da počaka da vis pojemo oz počakam da se naje (ker ponavdi je zadnji ki je) in grem šele potem pospravljat po kuhinji.

Se podpišem pod ostale, zakaj bi morala pojest do konca - saj sama ve, kdaj je sita.
To so včasih radi delali, predvsem v vrtcih silili, da se do konca poje in na koncu se je marsikateremu otroku kaj zagabilo ... Si predstavljam sebe, da bi mi nekdo rekel, da moram vse pojest, meni bi pa že dvigovalo zraven ...
Vztrajam edino, da proba, kot je že ena napisala, in da vsaj nekaj poje, ko se ji mudi proč - npr. k igri, pa si zato noče vzet časa za hrano, je pa sigurno kaj lačna, takrat se zmeniva, da ne bo igre, dokler ne bo sita.

Da bi pa pri mizi sedela, da vsi pojedo, mi je tudi zgrešeno ... Saj je otrok! S takimi principi se pol pri otroku samo vzbuja odpor do hranjenja in skupnega sedenja za mizo ...

Pri nas je tako, da je stara 2,3 leta in ima rada praktično vse. Kosilo jemo vsak dan skupaj, na krožnik dobi letom primerno porcijo. Sama pove kdaj ima dovolj in je nikoli ne silim,da kaj poje ali ne. Mene so kot otroka silili s hrano, te napake ne bom ponovila pri svojih otrocih. Ponavadi poje hitreje kot midva in jo spustim, da si gre umit roke in naprej igrat v svojo sobico. Pri mizi zahtevam, da lepo sedi in lepo je. Igranja s hrano in nespoštljivega vedenja ne dopuščam!
Je pa res, da včasih ko ima slab dan, se pač za mizo zmrduje in noče jest...takrat ji povem, da ji ni potrebno pojesti kosila, ampak da to pomeni da ni lačna in da posledično ne bo dobila nič drugega namesto tega (vsaj 1 uro po kosilu).