Jaz sem čisto obupana. Začeli sva pa malo pred 6. mesecem. Je pojedla že par žličk borovničeve kašice z jogurtom - HIPP. Vse kar skuham, gre stran, ali jaz pojem.

Jaz sem čisto obupana, ker se še vedno samo doji. Po flaški mleka spije cca 30 ml, potem pa konec in joška naprej. Ponoči tudi joška, joška, joška, ...

Kakšne so vaše izkušnje z neješčimi otroki? Nimava niti enega gostega obroka še. Če je kaj spravila vase, sem jo na fitno, da je usta odprla, potem pa večinoma itak pljune ven. Uf...



_____________________________

Moj drugi sinko je bil 8,5 mesecev izključno dojen, ker ni hotel tud ničesar jest. Je tudi pri cca. 6 mesecih pojedel ze celo banano potem pa konec in do 8,5 meseca nič, potem pa je lepo steklo vse. Upam, da bo pri vas enako.

Jaz sem pač dojila, POJEDLI SO KAKŠNO ŽLICO FRUTKA, drugega ne.
No, Nadja je vzela možu iz rok čokoladno napolitanko, ker ji grisin ni bil všeč!
Aja, med 12-14 mesecem so vsi že lepo jedli.Jedli so, če so bili v varstvu drugje.

Naša tudi ni in ni sprejela nobene hrane - nobenega frutka ali kaj podobnega ni marala, kuhane zelenjave tudi ne, sadja ni šans - nič od nič. Isto vse, kar sem ji skuhala je šlo stran. Že ko je videla, da imam žlico v roki je bil jok. Potem sem pač razmišljala, da edino, kar mi preostane je, da najdem nekaj, kar ji bo všeč, ker s siljenjem ne prideš nikamor - otrok samo še bolj odpor dobi. In sem ji poskusila dati Milupino kašico z okusom čokolade (v bistvu neke vrste čokolino, samo da že ima adaptirano mleko not in se samo z vodo meša), ki ji je takoj bila všeč. To je bila v bistvu prva hrana, ki jo je sprejela in vsak dan je pojedla kako žličko več. Potem smo pa postopoma uvajali še druge okuse in drugo hrano. Pri naši so bila potem obdobja, ko je bila pripravljena poskusiti skoraj vse, kar si ji ponudil, pa spet obdobja, ko bi jedla samo čokolino itd. To so pač faze, ki minejo in se sploh ne sekiram več - dam ji pač tisto, kar je pripravljena jesti.

sem bila podobno obupana, kot ti
pri 10ih mesecih SAMO AM, pa se kuhala, kupovala in počela vsemogoče - tak pač je - hrana mu je še sedaj odveč, pa je star 3 leta - večino energije porabim za prepričevanje in iskanje načina, da kaj poje - težko se je s tem sprijaznit