torej s partnerjem sva se že nekje decembra odločila, da marca prenehava s KT.. no, ta marec sem komaj dočakala, tako sem si tega želela.. tudi moj partner je začel razmišljati o otroku, kar prej ni skoraj nikoli..

no, čeprav sem si tega obupno želela, odštevala dneve do marca, se je sedaj pojavil dvom.. ne on, ne jaz nimava poguma, da bi rekla:konec je!! oba še vedno razmišljava ali bi nehala jemati Kt ali ne..

ali bo vedno tako?? kako ste se ve odločile? A ste "vedele", da to je pa sedaj pravi čas, ali ste imele dvome??

Midva sva se odločila pred pol leta, jaz jih bom imela 40, partner pa 41. Od trenutka, ko sva se odločila (nekateri bodo rekli, da pozno), nimava nobenega dvoma, vsak mesec upava, vedno bolj si želiva , čakanje postaja že malo težko. Mislim, da o tem ne smeš imeti nobenega pomisleka. Žal ti vsekakor ne bo nikoli, vendar ne tvegaj, da boš kdajkoli rekla: če  ne bi bilo, bi šla na potovanje, pa bi zamenjala službo, morda bi lahko prej dokončala hišo, ... Če nista oba prepričana, raje še malo počakajta.

Midva sva skupaj že več kot 12 let, poročila sva se po 11 letih koruzništva in sva šele po poroki začela delati na . Prej sva hotela še malo uživati in se sama sebi še nisva zdela dorasla starševstvu. Tudi potem ko sva začela brez KT, sem imela nekaj pomislekov, kako bo, se bo vse spremenilo ipd., potem pa je ena moja prijateljica zbolela za rakom na jajčniku in so ji morali vse odstraniti. Na srečo že ima otročka. Takrat sem rekla: "Čim prej, tem bolje!" Zdaj ko imam svojo punčko, se niti enkrat ne vprašam, če je bil že pravi čas.
Najbrž vsakogar spremljajo pomisleki in vprašanja, to je najbrž čisto normalno. Če sta oba za, se nimaš česa bati. Le pogumno!

< Sporočilo je popravil Dejča -- 22.2.2006 19:21:38 >

Ko sva se odločila, sva bila 100%. Na tvojem mestu bi še malo počakala. Glede na to, kako sta mlada, imata še veliko časa.

Glej, jaz zadnje dve leti nisem razmišljala skoraj o ničemer drugem kot o  , pa ni blo možnosti, ker še nisva živela skupaj. Zdaj sva se pa preselila skupaj, pa sva se pred selitvijo (ko sva zvedela, da mava stanovanje) odločla, da zdaj pa gremo zares. Zdaj ko sva pa res na svojem pa nisva ravno tak prepričana, bi še malo počakala... vsaj jaz. Tak se mi zdi, da 100% pripravljen ne moreš bit nikoli, samo dokler te taki dvomi dajejo bi še jaz malo počakala. Najpomembnejše je, da ti sama v glavi razmisliš kaj so + in - da bi mela otroka zdaj ali pa malo kasneje. Jaz sem se pač odločila, da bi še malo počakala, da se najprej navadim čisto samostojnega življenja, pa potem še enga člana.

Drugače pa tablete lahko nehaš jest tudi prej. Jaz jih ne jem od avgusta, sicer zaradi zdravstvenih razlogov, ampak vseeno - obstaja tudi drugačna zaščita.


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)