Imam velik problem z mojo taščo!Kar s partnerjem narediva-seveda ni nič prav!Preden sem rodila smo se normalno razumeli.Po rojstvu otroka pa je vse skupaj postalo nočna mora.Obnaša se tako kot da je otrok njen in samo ona ve kaj je za njega dobro.(kot tudi za njenega sina-mojega partnerja).Karkoli naredim ni prav,če grem z otrokom na sprehod ni prav,otrok ima preveč oblek,februarja ga zunaj sleče do bodija(tašča),po njenem bi moral otrok jesti trdo hrano že v prvem mesecu življenja. Otrok v njenem naročju dobi živčni zlom in se histerično dere(samo in edino pri njej),ampak bog ne daj da bi bila za to kriva ona!

SOS

hvala za pomoč

jaz mislm,da mam taščo še doma-sem misla,da je že k teb ušla ,sam,da mi ne upa preveč,k me pa ni pa grem glavo stavt,da vse prever kakommoj dela z njim.

Ja nič, ji je treba povedat, da otrok je tvoj in da se ata pa mama odločata kako in kaj z otrokom.Če pa hoče si naj pa svojga kup .
Imam nekaj podobnega doma, živimo skupaj, prej je bilo vse lepo in prav, zdej bi pa še mene najrajš oblekla. Pa ji pol kakšno podtalno zabrusim nazaj, pa je dobra za ene dva dni. Pol pa spet jovo na novo. Pa seveda mož jo mora kdaj v k.. poslat, moj jo kar nadere, če preveč teži.Ker nama kar ona obiske rihta, nč ne vpraša, če bomo doma, če smo pri volji.Pol jo je pa moj zadnič spodu in se je obiskom kar zmislila da spimo

Dojenčki oz. otroci močno čutijo psihična stanja ljudi- pri tvoji tašči nekaj ne štima. Sigurno ti gre dosti energije. Razumem te. S partnerjem imata vso pravico postaviti meje do kam lahko gre. Pogovorite se, ampak ne takrat ko je kdo jezen. Vzamite si en primeren čas in ji lepo mirno, resno povejta (cel čas jo gledajta v oči!!!- taki ljudje se ponavadi že tega prestrašijo). Vidva se učita in vzgajata otroke, ne dovolita si tega.

Sem imela podobne probleme. Sicer ne s taščo, ampak s tastom. Samo on je vedel, kdaj je mali lačen, kdaj ga zebe, kdaj mu je vroče, kdaj je zaspan ........... Ker on bo pa že vedel, saj je vzgojil dva sinova. Haloooooo. Potem mi je pa enkrat dvignilo pokrov in sem mu povedala par stvari in od takrat (trkam) je bolj ali manj mir. Je pa takrat moj  stopil 100% na mojo stran, za kar sem mu še danes hvaležna.
Najbolje je, da se čimprej pogovorite in postavite meje. Bolje prva zamera kot zadnja. 

Bi ji jaz dala... ,bi kmalu vedela kdo je njegova mama.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Mogoč bi blo pametno da nebi skupaj živeli.

Po moje se bo treba skregat, da drugače ne bo šlo.

No, seveda naj najprej partner lepo razloži, da sta vidva starša in da imate vi svojo družino in svoje življenje, potem naj to še malo bolj na trdo pove, ampak se mi nekako zdi, da se bo v tem smislu na koncu treba tudi skregat. Vsekakor bi pa on moral iti v boj. Ker ona je njegova mati, tebi v bistvu ni nič.

Meni je problematicno edino tole, za vse ostalo imam dve usesi in mi cisto nic ne briga, kaj ona misli o moji vzgoji in negi otroka (no, saj moja se ne vtika cisto nic, da ne bo tako razumet).

Za ostalo resit pa ne vem, vidim dve poti.

Ena je, da njene postopke cim bolj ignoriras in jih ne komentiras, kadar to res ni nujno potrebno, recimo tukaj, ce se otrok res tako dere, ali pa da ga ze sedaj slaci do bodija; in ji poves s cisto mirnim tonom, da to ne bo tako in pika, brez razlage in rez custevene vpeletenosti, ce zmores. Ker verjetno bo izrabila vsak tvoj poskus povedati, zakaj ne tako, za nova pametovanja.

Druga je, da se kvalitetno skrega tvoj moz, ce je tega sposoben in pove, da v njegovi druzini, ki ima sedaj prioriteto, odlocata ti in on. Ne vem, koliko je to mogoce; nisi napisala nicesar o mozu.

ja boš morala malo pokazati zobe in ji dati do znanja, da si ti njegova mama. če ne bo šlo zlepa pa bo moralo zgrda.jaz ne razumem teh tašč skoraj vse so tako pametne, da jim škodi. še sreča, da moja ni takšna-takšno taščo kot imam jaz pa res moraš iskat.

Mi smo imeli čisto enake probleme kot vi. Isto! Za razliko od vaše je našega  vedno zeblo in vedno je bil baje premalo oblečen. Groza ! Ves čas je hodila gor k nam in vedno je nekaj "samo pogledala". Tako je prišlo daleč, da smo se lepo skregali in sedaj, ko imamo že drugega  je mir. Se je pač mogla sprijazniti, da ti otroci niso njeni. Zdaj moram povedat, da je kar znosna, čeprav še vedno kaj mora pripomniti. Enostavno jo zignoriram ali ji pa pač povem, da jaz že vem kako je prav. Nato utihne . Ti ji samo povej svoje!

_____________________________

LP, Ninica

Naša  je pa vedno lačna     .

Moraš ji povedat, da te moti njeno vtikovanje v vaše zadeve...prej ji poveš, lažje bo za vse (čeprav vem, da je težko, ampak drugače ne bo šlo)

ooooooooo  ja problemi... Če imata možnost iti na svoje, je to vama najboljša rešitev. Drugače pa mama mojega fanta mu ničesar ne dovoli. 24 let ima a naredi vse kar reče ona, če se ji pa hoče kaj upreti mu pa takoj najde prave besede, ki ga zabijejo. Mamina copata  Pravi, da bo tako kot bo ona rekla. Je pa zelo trmasta. Isto je mene strah kaj bo ko bo enkrat  tu. Ne vem zakaj vse tašče tako rade komandirajo, a smo zmeri ˝tamlade˝ krive. Jaz se izogibam konfliktu z njo. No do zdaj se nisva skregali, ji pa povem če mi kaj ne odgovarja. Pravica govora. Ona je mojmu mama, a jaz mu bom ŽENA hudiča

_____________________________

* CARPE DIEM *
Princeska 05.08.2009

prva resitev, ki ti jo predlagam je ta da gresta na svoje (ce se nista na svojem). pa tudi ce na najemnino, za ceno najemnine bosta imela vsaj mir. ce to ni mozno ali pa ne zaleze, pa ne bodi tiho. povej ji vse, tudi ce se skregate.
jaz sem pozirala tascine zaljivke skoraj leto in pol in se je samo se stopnjevalo. hotela sm da se dobro razumemo a z njene strani je slo samo se dlje in nism mogla vec prenasat tega, zdaj ji povem vse tudi malenkosti direkt!! me ne briga ce jo uzalim. moj itak dobro ve kam smo prisli ko sm bila tiho in vedno je ona zacela pametovat. po njenem sva nesposobna zivet brez nje. nimava pojma o otrocih in denarju in zivljenju nasploh. je pa bila samohranilka celo zivljenje s sinom edincem in potem si lahko predstavljas kako pametna je in kaj vse je dozivela... ne razumemo se in se verjetno nikoli ne bomo a se ne obremenjujem s tem.
vazno je da ti tvoj stoji ob strani in da zascitis svojega otroka sploh ce histericno joce v njeni blizini. res pazi na bebico, zabrusi ji nazaj, haloooo v februarju zunaj slacit otroka do bodija je bolano. kr pregriznila bi jo. ce si ona dovoli iti tako dalec potem je tebi dovoljeno se dlje. saj gre za tvojo druzinico. steraj jo nekam. ne poziraj vec. povej ji svoje. ce ne gre zlepa bo pa zgrda.

to morate čim prej rešiti, ker če zdaj ne boste postavili meje, jo boste kasneje veliko težje. Vi ste svoja družina in stvari delate po svoje - a pri tem morate vztrajati povsod. Poznam namreč primer, ko "ta mlada dva" nimata nič proti temu, da jima ni treba dajati zraven za stroške, da se vozita z avtom od tašče, da vse obiske postreže tašča, da vedno vskoči, če nimata varstva, itd. ko pa ima potem tašča tudi občutek, da lahko kakšno pripomni, pa se hudujeta ... Bodite resnično svoja družina, četudi živite skupaj in to dajte vedeti tašči.