Živim v mans. stan. pri moževih starših. V začetku so se zelo vtikali v najino življenje ter nam kar naprej upadali v stanovanje, motili najine obiske in podobno... Sedaj smo to rešili. (Saj kar se vdiranj v stanovanje brez trkanja tiče). Se mi pa zelo pogosto dogaja, da pred odhodom iz službe domov doživim pravi napad panike (pospešen utrip, tresenje, slabost...). Tudi pred prazniki ali dopusti doživjam podobno. Skratka v službi mi je bolj prijetno kakor doma. Sem tudi oseba katera je tiho in drži vse zase. Tudi pred taščo se nikoli ne postavim zase (v nasprotju z možem, ki včasih pop... nanjo), potem pa še raje teži meni kadar moža ni zraven. Potem pa imam jaz slabo vest saj se moževim staršem zelo rada izognem, če se le da. Nato pa so pripombe, da me nič ne vidijo... Kako se jim ne bi izogibala (zlasti tašči), če mi v 8 od 10 primerov zateži.In ker sem bolj rahlih živcev me takoj vrže iz tira. Ja pozabila sem omeniti, da pije. Saj kadar je trezna je čisto v redu ženska samo kaj ko je to samo 2x na teden takrat pa se ona drži bolj sama zase. Doživlja katera podobno?

Ja, pozabila sem napisati, da zaradi tega tudi verjetno dostikarat izpade, da sem lena, da se mi nič ne ljubi.
Če grem kaj delati okoli hiše, (pa bi prav uživala v delu na vrtu ali trati), je v 2 min za menoj. Nato pa samo naklada, teži, ter me uči delati "na njen način", kateri je edini pravi. (čeprav nisem več rosno mlada). Zaradi tega še hišno stopnišče pomijem kadar je že skrajna sila, ker mi je tudi tam na vsaki stopnici "za ritjo", ter mora iti v tistem času najmanj 3x po stopnišču. Kadar pa izjemoma sama kaj naredi, v svoji hiši, mi poroča že na vratih ko pridem iz službe. In mi povzroča slabo vest.

z mojo sedanjo taščo se razumem....je pa bila bivša tašča podobna tvoji, z razliko, da ni pila, je bila že rojena z nergajočo naravo.

prvo kot prvo, ne bit tiho....niti pod razno! vem da je to lažje rečt kot naredit, vendar se zverziraj in natreniraj. videla boš, da jo boš vse manj vidla in vse manj bo tečna, ker se bo ona začela izogibati tebe.

najprej ji poiskusi na normalen način povedati, kaj te vse moti in da bi rada mela mir. če ne bo razumela pa nastopi malo bolj ostro. saj, kot si sama napisLA NISI VEČ V NAJBOLJ ROSNIH LETIH, TOREJ SE TEMU PRIMERNO TUDI PRED TAŠČO OBNAŠAJ. IN NIKOLI, AMPAK RES NIKOLI JI NE POKAŽI, DA TE JE VRGLA IZ TIRA RAZŽIVCIRALA ALI Užalostila


....se opravičujem za vel. črke, mi je tipkovnica ponagajala


pa srečno in bodi močna!

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

mene pa to spominja na mojo mami . na žalost.
na koncu smo se jo vsi izgobali - dokler je bila v službi smo vsi (mož, oče, jaz) veselo hodili okoli in razpravljali, delali, ko pa je prišla domov mami smo se vsi poskrili v svoje kotičke. in ja, nikoli ni bilo nič pravilno narejeno, posledično ni bilo nič več narejeno.

midve z mami sva imele vedno hujši odnos, ko pa se je začela kregarija sva se z možem po hitrem postopku odselila. z mami sva zakopali bojno sekiro, spremenila se pa ni niti za mm, samo jaz sem jo sprejela tako kot je. ampak je res zelo hud primer.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Malo razmisli sama pri sebi, zakaj se jo bojiš? Pa zakaj se ne upaš postavit sama zase? Pa zakaj ti je hudo, če ona kaj reče, kar ti ni všeč?

Veš, ni vse v naravi. Še tako "vase zaprta narava" se zna potegnit zase, če pritisneš na prave strune. Pa seveda, če je človek ponosen sam nase in si verjame, da ima prav. Po drugi strani vase zaprta narava lahko stvari spelje na drug način, lahko se požvižga na vse skupaj in je naprej tiho brez kakršnekoli sekirancije sploh. Tako da ni problem v tvoji naravi, ampak v tvojem zaupanju vase, v skrbi, da te kdo ne bi imel rad, da bi si kdo kaj mislil grdega o tebi ali čem podobnem. Kaj pa potem, če se ti tašči ne zdiš popolna? Saj to v osnovi ni noben problem. Problem rata, ko se ti začneš s tem ukvarjat in se zato žret. Pa problem rata, ko si njene besede ne predstavljaš kot bla bla bla bla, ampak kot nekaj zelo resnega in vrednega, da se temu posveča čas in energijo.

Sicer pa, če se ne boš znala skulirat in jo sprejet takšno kot je, ali se odločno začet postavljat zase, je edina rešitev, da se preselite. Ker živet tako, da doživljaš napade panike, pa ni ok, niti sprejemljivo.

Jaz se s svojo taščo za enkrat še zastopim, ima svoje izpade ampak ok.Sicer ne vem kako bo zdaj ko bo prišla nazaj domov njena preljuba hči,ki roko na srce, ne pospravi niti spodnjih hlačk za sabo.To vse dela tašča (pospravljanje cujn za njo,...) s tem da je njena hčerkica stara 23 let. Tako da bo po moje tudi pri nas štala tako kot pri tebi.

Mogoče ti občutki tesnobe izhajajo iz jeze nase, ker se ne znaš postavit zase?
Nobeden se ne bo postavil zase, lahko se samo sama.

In ne bo konec sveta, če npr. tašči, ko ti bo naslednjič "težila", kako moraš vrtnariti, rekla, da je več poti do rešitve, vsak ima svojo in ni nujno, da je za vse dobra samo ena pot - taščina.

Ja tašče so lahko zelo velik problem. Jaz z njo sicer nimam problema imam pa s svojo mami. Obupna je. Sem ta teden dvakrat prišla kasno domov iz službe pa se je drla na mene. Mož mi ni nič rekel, saj je vedel kje sem ona pa je imela tolk za povedat.
Je pa res, da starejšim ni nikoli nič prav zato velja, da stari in mladi ne grejo skup.