hojla!

kakšen nasvet bi mi res prav prišel.....

imava 12 mesecev starega fantka, ki je aktiven "za znoret". malček ni na mestu niti (ampak resnično!) niti 2 minuti (ne tako kot rečejo nekatere mamice, da otrok ne miruje niti 5 min, potem ga pa vidim, da se 10 min mirno sam igra ali pa gleda knjigice). pri nas TEGA NI! vedno in povsod ga je polno stanovanje. če ni v kuhinji, je v koplanici ali na WC-ju,.... skratka povsod, samo pri igračkah ne. tudi če sedim z njim na tleh in se skupaj igrava (zlagava kocke, gledava knjigice, pojeva in ploskava,.......), ne zdrži v tej koncentraciji več kot 2 min. poizkusila sem tudi z ignoriranjem (beri, da mu nisem skozi na razpolago), pa tudi ni vžgalo. še ko je, vstaja v stolčku in se obrača. ali pa ko ga vzamem v naročje, se zvira in grabi stvari, ki so mu dosegljive. skratka...jooooj! najbrž mi ni potrebno pisati, da sem zvečer kot cunja  drugače pa se lepo razvija in pediatrinja je celo rekla, da svoje sovrstnike v motoriki in razvoju za 2-3 mesece prehiteva.

ima katera podobno izkušnjo in kaj je "recept" za uspeh?? ali bo minilo?? kdaj so se vaši otroci začeli vsaj malo (10 min) igrati sami??

hvala za vse izkušnje in predloge....

lep dan


P.S. in še nekaj - prav zavidam mamicam , ki sedijo MIRNO na kavici tudi po eno urco skupaj. midva ne moreva sedeti brez "aktivnosti" niti pol ure. ves čas se mu mora nekaj dogajat. je en mali  


< Sporočilo je popravil tevža -- 17.9.2007 8:48:13 >

Različno od otroka do otroka.

Tvoj je očitno res en živček in vprašanje, kdaj se bo umiril. Naš je tudi kar živahen otrok, ampak zaigrat pa se zna, tudi če sem mu kaj brala ali pela, ga je to pritegnilo. Takšno nezanimanje za nič je imel pred enim letom, takrat pa res ni imel nikjer obstanka, ampak je samo hotel raziskovati. Kasneje, po enem letu, ko je šel v vrtec, pa se je res umiril.

Glede hranjenja je bilo pa kar podobno. Še sedaj od časa do časa nima "časa" jest.

Aja, predlog. Hm, mogoče to, da ga pelješ med sovrstnike, mogoče se po potem zaigral z njimi.

Veš, po mojem so redki taki, ki sedijo, kamor jih posadiš in jim je vse prav. Pri nas do odhoda v vrtec stajina ni pomenila ničesar, samo skladišče za igrače. Ena druga punčka pa je sedela v njej tudi po celo dopoldne.

 Naj te potolažim, imaš zdravega 1-letnika, kar je po mojem mnenju najbolj pomembno. Pa naj dirka po stanovanju! Jaz sem že zdavnaj obupala, da bi ga poskusila zamotit s kakšnimi igračami. Zdaj, pri 2,5 letih mi celo uspe, da ga napodim za 20 min na kavč, da gleda risanke, da lahko vsaj v miru pospravim in poribam po dnevni sobi, jedilnici in kuhinji, da mi ne pretaca takoj prvo minuto. Prej pa tudi to ni bilo mogoče.

Ampak jaz ga enostavno pustim, na razpolago ima vse igrače, da se zamoti z njimi, najbolj mu je všeč poganjalec in pa tisti napihljivi konjiček za skakanje - meni pa tudi, ker z njima troši energijo. Drugače se pa zelo redko igram skupaj z njim, ga kar pustim, da si sam najde zabavo. Ker potem se sigurno ukvarja s tistim, kar njemu odgovarja, ne s tistim, kar bi meni.

Je pa zelo tehničen tip otroka in najbolj je vesel, če ima v rokah kakšno bormašino, štemarco, kladivo, izvijač ali pa kaj podobnega. Ko je bil še manjši, je imel to vse v otroški izvedbi, zdaj pa seveda to ni več zanimivo. Ampak vsaj takrat se je zamotil s temi igračami za kakšne 20 min, 1/2 ure.

Kar pa se tiče kofetkanja, pa izberi take lokale, ki imajo zraven tudi igrala. Mali bo na igralih, ti boš pa "v miru" pila kavico.

Na žalost ni recepta, da bi svojega otroka "umirila". Edin, ka lahko narediš je, da ga neprestano zaposliš z igranjem, branjem, "pomaganjem.... kar pa ti ne bo v veliko pomoč, ker se tvoj otrok pač očitno hitro naveliča in potebuje nove "izzive". Tukaj tudi vidim povezavo, da je tvoj otrok v razvoju hitrejši od drugih.

Nasvet? Sprijazni se s tem, ne bo bolje, temveč bo otrok potreboval vedno več, pa išči "izgubljen zaklad", torej gumbek za izklop...

p.s. GOvorim iz lastnih izkušenj, moj je star že 6,5 let, pa mu ni nikoli dovolj...Še med hrano mu je dolgčas

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

z malčkom sva kar veliko med otroci, a se po 10 min (no, malo boljše vseeno je  ) tudi družbe "naveliča" in že leti naokoli. v bistvu je najbolj "srečen", ko sva na igrišču in leti prosto po prešernu sem in tja. a cele dneve res ne moreva biti zunaj

stajice pa sploh nimamo (ker se meni osebno ne zdi primeren instrument za umirjanje) in tudi risanke (še ne) palijo. no, upam, da enkrat bodo zanimivi vsi ti nodiji in kravice katke

marogica - že iščem zaklad

lp

< Sporočilo je popravil tevža -- 17.9.2007 9:05:17 >

ja, to že. ampak glede na to, da vsak dan ni lepega vremena, tega ne moreva početi vedno.
konec koncev pa nekaj časa preživiva tudi doma in sem spraševala predvsem za ideje v tem času.

V en šport ga daj. Mogoče tisto hitrostno kolesarjenje v krogu.

če pač ne uživa doma, ga ne moreš prisiliti. pri nas palijo nekaj časa baloni, napihljive žoge, čečkanje po papirju, skakanje po postelji, dirkanje s tovornjaki po stanovanju. pa tudi kakšna risanka. imamo tudi tobogan, ki je aktualen na vsake toliko časa. plastelin, metanje igrač v koš. v glavnem pa ni pri miru.

najraje pa ponavlja za sestrico. tako se najhitreje zamoti. to me malo rešuje .

_____________________________

iz malega zraste veliko

Pojdita ven, ne glede na vreme.

Seveda ven, kolikor je le možno, pa ponuditi mu je treba kakšno delo. malo vedro naj nese in vanj nabira orehe, kostanje... ponavadi uživajo ob tem, ker pomagajo . ko ste pa primorani biti not, pa naštimaj na tv kakšno narodnozabavno glasbo, daj otroku frulico ali ustno harmoniko v roke, pa boš videla veselje. Moja otroka pač obožujeta narodnozabavno glasbo, pa kar pojeta zraven in plešeta in igrata (2 i 1 leto sta stara)..

Pri nas so pač takšne igre bolj zanimive od igrač in opažam, da ni tako samo pri nas.

lp

_____________________________

Domišljija je začetek ustvarjanja.
Domišljaš si, kar si želiš, želiš si, kar si domišljaš in nazadnje ustvariš, kar hočeš.
(G.B. Shaw)

Tudi naš je tako aktiven, jaz tudi v miru ne morem nič spucat, er mi samo paca po tleh, in sploh je problem pri pometanju hodi za mano in če met metlo, pa mu jo malo pustim, potem pa spet ista pesem in dretje za metlo, pa telefoni. Naš mi vse piskre ven zmeče iz predalov in ropota po tleh, v dnevni mi vse dokumente zmeče iz omar in jih razmetava po tleh, potem mi v otroški odpira omare in imam že vse njegove cune razmetane po tleh, sem tako jezna, jaz samo pospravljam za njim, ko pa vidi da je pospravljeno, pa taki smeh in spet jovo na novo. Ga pa tudi kdaj položim v stajico in imam včasih mir kakih 5-10 minut, samo mu naštimam eno igračo, ki mora potem bombažke metat v hiško, mu jih kar naštimam po strani on jih pa samo potisne notri, pa mogoče pali še to, če ima kaki mobitel v stajici, seveda tistega ki dela.Drugače pa samo dirka po stanovanju in mi razmetava, pa žogice mi potiska pod omare, potem jih moram pa jaz ven lovit on se mi pa smeje. Saj to se že potrpi, glavno je da je zdravi in vesel fantek.

Instant recepta nimam.

Prilagodi vaše življenje tako, da bo čim bolj aktivno, čim več na svežem zraku, da porabi energijo.