zaposlenemu proste dneve ali koriščenje dopusta,če delavec zaprosi,že
več mesecev v naprej,če mora opravljat izpite v šoli?
Moj sine,že tri leta dela pri privatniku,ki mu že vsa leta podalšuje delovno razmerje za najprej tri mesece,sedaj pa že na en mesec.
Prvi dve leti ni mogel niti dopusta koristit,pa regresa ni dobival,pa plača je
mizerna niti 500 tolarjev na uro ne znese.
Šele lani,ko so se uprli jim je izplačal del regresa in dovolil,korišćenje dopusta.
Septembra lani je sine obvestil delodajalca ustno in pisno,da bo v februarju
potreboval štiri dni,ker bo oipravljal izpite-maturo.Pa ima že tri dni prave
borbe.Delodajalec je izjavil,če ga ne bo tri dni v službo,da bo dobil
odpoved Prostih dni ne more koristit,ker pač v sobotah in nedeljah ne
dela.Dopusta mu ne da,ker nima zamenjave.
Sin pa mora maturo narest,zato,da si poišče kakšno bolj(ga čaka)službo.

Načeloma lahko. Moj dragi je v državni službi, pa bi lahko po lastni izbiri koristil 1 dan dopusta letno, ostalo mu lahko določi šef. Zdaj pa je vse odvisno od šefa: ali je  ali .

Zaradi priprave na izpit oz. opravljanje izpita ima pravico do odsotnosti! 173. člen ZDR
 
http://www.sigov.si/mddsz/index.php?PID=4&CID=29&O=19&L=sl 
 

Hvala obema.Tole ronja,ki si dala,pa moram preštudirat v miru.

Kaj sploh še išče pri takem delodajalcu??!!!!

Ja res je,prav imaš kalbo,ampak dokler ne naredi te presnete mature,
ne more nikjer iskat zaposlitve,brez šole te nihče ne vzame.

A ni tko, da ti delodajalec lahko podaljša delovno razmerje samo enkrat?
Mogoče sm falila, ampak vem, da so fantovi sestri isto podaljševal (vsakič za eno leto) - in to trikrat, potem se je pa pritožila (ne vem sicer kam), in so jo upošteval (češ da je prišlo do napake iz njihove strani).



_____________________________

LP, Una

a bi blo možno da bi tvoj sine dal odpoved, naredil maturo in poiskal boljšo službo? saj bo imel boljšo izobrazbo...al to spet ni pogoj za dobro službo?  

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Ja hudiča, a ni bolš, da greš smeti pobirat za boljši denar, redno plačo in vse pravice?

Če naredi maturo,bo sigurno dal odpoved,saj morda pa ga prav zaradi tega hočejo ovirat.
Vstraja pa zato,ker se mora preživljat,noče bit na grbi stršem,hoče bit
samostojen in sedajšna matura ni zastojn vse mora plačat.

 
Kolikor vem, delodajalec lahko podaljšuje za določen čas delavca 2 leti, nato ga mora redno zaposliti.

Tvoj sin lahko delodajalca toži zaradi neplačanega regresa, ki mu po zakonu pripada (toži ga lahko za nazaj). Moja prijateljica je dobila tožbo, v kateri ga je tožila za dve leti naplačanega regresa.

Lahko gre na bolniško in naredi te izpite. Na ta način ga ne more odpustiti.



_____________________________

Deily @ Nateja @ Natisa

27.4.2005- DAN, KO ME JE RAZVESELILA HČERKICA NATEJA
21.3.2010- DAN, KO JE NATEJA DOBILA SESTRICO NATISO

Deily, saj ga ne rabi odpustiti. Kaj bi se matral, enostavno mu ne podaljša pogodbe....

Po zakonu o del. razmerjih mu prosti dnevi pripadajo!!! Ma kaka bolniška, kr ZDR naj mu pod nos pomoli!
Evo tu je malo bolj razumljivo, je zraven tud razlaga, kaj pomeni ta člen. Preberi zadnji odstavek!


173. člen
(pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja)
(1) Delavec, ki se izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, kot tudi delavec, ki se izobraž uje, izpopolnjuje ali usposablja v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov.
(2) Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica iz prejšnjega odstavka ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.
(3) Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v skladu s prejšnjim členom, ima pravico do plačane odsotnosti z dela po prejšnjem odstavku.
V tem členu zakon določa minimalne delovnopravne standarde glede trajanja opravičene odsotnosti z dela zaradi izobraž evanja ter glede pravice do nadomestila plače za čas take odsotnosti. Za delavca ugodnejše pravice, nad tako zakonsko določenimi minimalnimi standardi, se lahko določijo s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju (o pogodbi o izobraževanju glej komentar k tretjemu odstavku 172. člena zakona). Pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi izobraževanja izhaja iz zahtev Konvecije MOD št. 140 o plačanem dopustu za izobraževanje, ki zavezuje tudi Slovenijo.
Prvi odstavek določa pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja:
– ki poteka v skladu s prejšnjim členom
– ki poteka v lastnem interesu delavca.
Do odsotnosti z dela zaradi priprave in opravljanja izpitov bo torej delavec upravičen ne glede na to, ali izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanje poteka v interesu ali po napotitvi delodajalca (172. člen) ali v interesu delavca.
Drugo je vprašanje, v kakšnem obsegu se ta pravica delavcu zagotavlja (število dni opravičene odsotnosti z dela) ter vprašanje, ali je takšna odsotnost z dela plačana oziroma ali ima delavec pravico do nadomestila plače za čas, ko ne dela, ampak opravlja obveznosti iz izobraževanja. Obseg pravice do opravičene odsotnosti z dela ter pravice do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja se lahko dogovori različno glede na to, v čigavem interesu poteka izobraževanje ter odvisno od vrste in dolžine izobraževanja.
Obseg pravice do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja se v skladu z drugim odstavkom tega člena določi s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o izobraževanju. Če v naštetih pravnih podlagah obseg pravice iz prejšnjega odstavka ni natančneje določen, ima delavec že na podlagi komentiranega zakonskega določila pravico, da je odsoten z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Kot dan izpita je treba šteti tudi dan, ko je vsebina izpita zagovor magistrske naloge ali doktorske disertacije. Takšna opredelitev izpita izhaja tudi iz avtonomnih norm veljavnih kolektivnih pogodb (glej na primer 32. člen SKPgd). Bistveno je, da se v takem obsegu zagotavlja pravica do odsotnosti z dela delavcu ne glede na to, ali se izobraž uje v skladu s potrebami delovnega procesa ali v lastnem interesu, saj se drugi odstavek sklicuje glede pravice do odsotnosti na prvi odstavek, ki obsega obe vrsti izobraževanja. To pomeni, da ima tudi delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu, pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prvič opravlja izpit.
Minimalni delovnopravni standard iz drugega odstavka tega člena ne obsega pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi same priprave na izpit, kot so na primer dnevi, ko potekajo obvezna predavanja ali druge oblike usposabljanja v času delovnega časa delavca ter neposredna predhodna priprava delavca na izpit. V teh primerih bo lahko delavec odsoten z dela zaradi opravljanja obveznosti iz izobraževanja samo pod pogojem, da bo taka odsotnost dogovorjena s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o izobraževanju.
Pri določitvi obsega trajanja opravičene odsotnosti z dela v posamezni pogodbi o izobraževanju, sta delavec in delodajalec dolžna upoštevati minimalne zakonske standarde iz tega ali drugih posebnih zakonov ter avtonomne norme veljavnih kolektivih pogodb, primerno pa bi bilo upoštevati tudi dolžino in vrsto izobraževanja ter dejstvo, v čigavem interesu se izvaja izobraževanje. Tako na primer veljavna SKPgd v 32. členu določ a minimalno število dni opravičene odsotnosti z dela za posamezne vrste izpitov (v razponu od najmanj dva do najmanj dvajset dni glede na raven izobraževanja), če izobraževanje poteka v interesu ali na podlagi napotitve delodajalca.
Delavec ima na podlagi tretjega odstavka tega člena pravico do plačane odsotnosti z dela v primerih, ko se izobražuje, usposablja in izpopolnjuje v skladu s 172. členom zakona (izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, ki poteka v skladu s potrebami delovnega procesa), ta pravica pa se mu zagotavlja v obsegu iz drugega odstavka tega člena. Pri tem je treba upoštevati, da veljavna SKPgd šteje, da gre za izobraževanje v interesu delodajalca oziroma v skladu s potrebami delovnega procesa tudi takrat, kadar gre za izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
Delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu, bo imel pravico do odsotnosti z dela v skladu z drugim odstavkom zakona na dan, ko prvič opravlja izpit, če ne bo v drugih pravnih podlagah določena pravica ugodneje, ne bo pa imel že na podlagi zakona pravice do nadomestila plače v primeru take opravičene odsotnosti z dela. Delavec bo imel pravico do plačane odsotnosti z dela v primerih, ko se bo izobraževal v lastnem interesu samo, če bo tako dogovorjeno z drugimi pravnimi podlagami, sicer pa le pravico do neplačane odsotnosti z dela

< Sporočilo je popravil ronja5 -- 8.2.2006 21:12:50 >

Lahko.
Sploh pa, če se izobraževanje ne nanaša na konkretno delovno mesto in če delavec na izobraževanje ni bil poslan neposredno od nadrejenega oz. od delodajalca.
Zavrnitev prostega dneva lahko delodajalec obrazloži z delovnim planom podjetja (načrt dela zahteva prisotnost delavca).
Istočasno pa mislim, da še vedno obstaja zakon, kjer sme delodajalec največ dvakrat podaljšati pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če pa gre za isto delovno mesto in za istega človeka, potem mora tretjič (po poteko drugega podaljšanja pogodbe) ponuditi zaposlitev za nedoločen čas. V kolikor je ne in v kolikor delavec lahko dokaže zgoraj omenjeno, potem se tretja zaposlitev za določen čas lahko tretira pred zakonom kakor zaposlitev za nedoločen čas in delodajalec ne more nič.
Dopust je obvezen, ne glede na način zaposlitve (tudi pri zaposlitvi za določen čas en mesec se sme koristiti sorazmeren delež letnega dopusta), regres pa pripada vsem, ki so zaposleni vsaj 6 mesecev v istem podjetju (se mi zdi). Višina plače je pa stvar dogovora, sploh pa, če gre za zasebnega delodajalca. Edina omejitev je zakon, torej to, da plača ne sme biti manjša od minimalne zajamčene (to je zdaj okrog 50 jurjev, se mi zdi +  dodatki).
Odpoved zaradi treh dni, ko delavca ni na delovno mesto, ni mogoča, ker je meja 5 dni ("5 plavih").

Moj predlog? Naj vzame bolniško.

Hvala za vaš trud in odgovore.
končno problem rešen z posredovanjem drugih in po veh ovinkih.Moj mulc gre delat maturo.Držite pesti,da jo naredi,drugač ga kar na prvo drevo
obesim. Kerensa,pogoj je dal prav ta delodajalec,da naredi maturo,
na koncu ga pa ovira.Seveda mu delavci bežijo in jih ima malo na razpolago,
ko pa ima take pogoje.
Upam,da naredi in da gre drugam,da bo mir.Kot delavec je priden,same pohvale je slišat.Torej še enkrat držite pesti.

Neva, držim pesti za tvojga mulca! Če se je učil tako pridno, kot je priden pri delu, mu uspeh ne uide.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Tudi jaz držim pesti za tvojega sina Neva!

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Jaz bi ga TAKOJ prijavila na delovno inšpekcijo in basta...pa tudi, če mu da odpoved..bo naredil vsaj v miru maturo potem pa za redno plačo in zakonsko določeno delovno razmerje tudi smeti pobirat če je treba..kaj vse si nekateri delodajalci ne dovolijo...

Držim pesti!

Hvala!!Tud na nogah,če pomaga,jo že tretjič dela

Neva, tudi jaz mu mooooočnooo držim pesti. Na rokah, nogah, pa še lase si bom nakravžljala.