Biti dobra gospodinja namreč.
Stara sem 27 let in sem v takem nesamozavestnem obdobju.
S fantom še nimava otrok,
jih imava pa drugo leto v planu, ko najdeva primerno stanovanje.
V glavnem nič še ni zaziher. 
Muči me moja mama, ki mi vedno meče pod nos da kakšna gospodinja pa bom,
da sem lena ipd, da me po fant pustil :(
To se mi odraža tud na psihi, tudi to obdobje negotovosti kok pa kaj bo,
pripomore temu, da sem totalno nesamozavestna ratala. Čisto nasprotje od tega kar sem bla prej kot najstnica,
vse sem si predstavljala tok na izi, zdej mi je pa vse našteto ratal en velik problem. 

Punce kok vam je ratal začet družinsko življenje?
In kako naj odmislim mamine nizke pripombe (vertetn misli z dobrim namenom, ker drugač ni hudobna, sam mene se take izjave ful primejo)?
Pomoč rabim, vaše ozkušnje če jih mate?

evo, ti bom opisala sebe, k sm bla ista kot ti. dokler sem živela doma, nesem znala nič.. ok, znala sem skuhat hrenovko, krompir, pa kake jajčke spečt.. to je blo vse..  

da bi znala cote obest, peglat, dat prat,..... tud slučajno ne..

potem pa sva se z mojim skupaj selila, in kar naenkrat je blo treba jest še kej drugega, ne samo hrenovke in krompir. in potem sem mal po internetu brskala, gledala recepte.. zdaj sem že skor profesionalec.. pečem pecivo, kruh.... vse..

in ti povem da sploh ni bil tak problem. fora je pač v tem, da doma mi je vse mami delala in mi itak ni bilo treba nič..

tko da verjemi, da bo pri tebi tud tko. vse se nauči če se hoče.. pa verjem d boš mela tud veselje, ker se boš tud hotla mal "pokazat" pred svojim..

pa velik sreče

Vse se da naučiti in tudi tvoja mami se je morala, ker ziher ni prišla učena na svet.Kar brez skrbi, ker ko boš na svojem imaš potem veselje do tega dela, ker veš da delaš za sebe in partnerja. Je pa res da če imaš doma starše imaš res večinoma že narejeno, ker mame pač vse same postorijo, če pa že kaj sama poskušaš pa ima pač pripombe, ker ima svoj sistem ti pa narediš po svoje in je takoj ogen v strehi.
Kar pogumno na svoje.

Seveda ti bo uspelo, kot vidim po odzivih smo vse bile enake. Ni mi pa všeč, da ti tako govori.   Mislim, da  bi te morala  mama      spodbujati ne da ti jemlje samozavest.

Freha....jah tako je to če pri 27 letih še živiš doma. Pa ne mislim s tem nič slabega. Če gledam našo mami, smo zanjo mi še vedno petletni otroci, ki jim mora vse napisat, narisat, ker itak sami nič ne znamo.
Najprej sem se še jezilananjo, zdej se pa, vsakič ko začne s takimi izjavami, začnem smejat in se norčevat iz njenih besed.
Sej si je prišla gor kaj dela, pa malo pomaga, ampak večinoma pa še kar trobi svoje....

Predlagam ti, da če je le možno, da se odseliš od doma. Boš videla, da ti bo takoj zrastla samozavest. Ker boš ti sama videla, koliko znaš, kaj vse obvladaš, pa prej tega nisi mogla pokazat, ker ti je pač mami vse postorila in če ti je že pustla kaj narest, je blo itak narobe.

predvsem pa ne se pustit takim izjavam. Se boš že naučila ko bo treba.

Hehehe... Jaz še danes nisem gospodinja, pa kaj? Pa tudi nikoli ne bom. Namerno. Kajti jaz nikoli ne bi hotela biti z moškim, kateremu bi bila prioriteta to, da sem gospodinja. In od tega ne odstopim, pa če se svet podere (beri: sem raje do smrti samska).
No, pa imam kljub temu dedca, dva otroka (tretji je v planu), cucka in še morskega prašička. In vsi živimo. In vsi smo zdravi. Nihče še ni zbolel zaradi umazanije, "umetne" hrane ali česa podobnega. Niti po pomoti ne perem vsak dan, kdaj sem nazadnje pomila šipe, se sploh ne spomnim (ampak ven se še vidi, tako, da ni problema), likalnik je še neuporabljen z moje strani (kupljen pred tremi leti), smeti odnesem ven, ko mi že čez rob vrečke ali kante padajo, če pogledaš v moje pomivalno korito, lahko ugotoviš, kaj je bilo predvčerajšnjim za večerjo, za metlo sem pozabila, kam sem jo dala, ko odprem omaro, lahko samo še obe roki naštimam, ker vse začne ven letet in to direkt na betico... SO FU**ING WHAT?
Živi smo, zdravi smo, radi se imamo, nismo lačni, nismo bosi, nismo na cesti - kaj pa bi še rada? Jaz nič. Kakšnega jurja več, morda, ja, ampak zato pa z dedcem toliko več delava kolikor pospravljava. Imam raje nekaj pasjih dlak na nogavici kakor pa pet jurjev manj v denarnici. In če prevleke za blazino ne zamenjam vsak dan, bo elektrika vseeno plačana.
Da bi pa imela moškega, kateremu bi bilo pomembno pa samo to, da jaz kuham, čistim, pospravljam, perem, likam, pometam, sesam itd., vse ostalo pa ne - NO WAY! Hitro bi bil bivši.

najprej se sprijaznita ti in tvoja mama, da so drugi cajti in da taka gospodinja, kot si jo ona predstavlja, ti nikoli ne boš. ko boš pa enkrat na svojem in boš morala poskrbeti zase in za svojo družino, boš pa magično vse kar naenkrat znala in energije bo dovolj. pa v v gospodinjstvu sta (običajno) dve odrasli osebi.

pa da ne boš mislila, da sem bila kaj drugačna. meni se je zdelo skoraj nemogoče imeti službo, moža, otroka in še zase kaj naredit, pa se je izkazalo, da se vse da, če se hoče.

da bi te pa fant zapustil, ker si slaba gospodinja  temu se lahko samo smejem in se spomnim svoje mame, ko me je pred možem oštela, češ kakšna gospodinja pa si, da ti je mleka zmanjkalo? in sem ji lepo odgovorila, da hladilnik ni ekskluzivno moje področje, še posebej če sem manj doma kot pa mož. ampak to je pač druga generacija z drugačnimi navadami in vrednotami.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Lepo te prosim, da takšne izjave spraviš skozi eno uho noter in skozi drugo s svetlobno hitrostjo ven. Pol pa še fejst z glavo potresi, če je slučajno še kaka drobtinica te bedarije ostala notri.

Ja kaj pa misli tvoja mama, da je treba met doktorat za pranje cot. Kuhanje je ena najbolj enostavnih stvari, sesalec gonit bo pa hmal znal že naš tamal. Poleg tega pa ne vem od kje ji ideja, da je gospodinjstvo ženska ekskluziva.

Vidiš, moja babica je tud tko delala, da je moj stric mislil, da je kuhanje nevemkakšna znanost. No nekje pri 45 letih mu je potegnilo, da je kuhanje res zelo enostavna zadeva.

Predvsem najprej mami povej, da te motijo te njene izjave. Kolikor razberem med vrsticami, imata drugače dober odnos, torej se bosta tudi o tej temi lahko  pogovorili.

Pri nas nisem imela teh problemov. Celo nasprotno, včasih mi oči celo reče, da naj se potrudim, da ne bom le pridna gospodinja, saj nisem zato šole delala in doštudirala... . Bravo oči, take moške rabimo na tem svetu.
Tašča, je pa verjetno na začetku pričakovala bolj "gospodinjo" za svojega sina, kot sem jaz. Ampak me je sprejela, četudi ne likam vseh cunj povprek, tako kot ona. Pusti nama da sama furava, pa tudi če z  zmečkano srajco, kosilom ob 18h namesto ob 14h... . Obe mami in tašča sta res dobri, ker se ne vtikata v te stvar. (čeprav bi se marsikdaj dalo, priznam )

Povej mami svoje mišljenje!