premlevamo in premlevamo (kompliciramo za vse soude) ali naj vzamemo psa ali ne. Skratka imamo eno možnost  in sicer mešanca s tamalim pudljem in cavalier king charlsom . jaz sem ,,pasji človek,, , celo življenje smo imeli pse , ko pa smo se preselili v novo hišo pred 4 leti pa se za psa zaradi majhnih otrok nismo odločili - nismo niti razmišljali.

Situacija. imamo dve hčerki 5 in 2 leti, ki bi sicer imeli kužka jima je pa kot takim kar se tiče odgovornosti ravno. Jaz bi ga imela vem pa, da je pes še ena obveznost, ki bo padla več ali manj name. Mož ima sicer rad živali ampak je malo bolj racionalen kot jaz in si ne želi nakopat na glavo še ene dolžnosti več.

rabim še kakšno mnenje. Hvala

ne.

če oklevaš, nisi pripravljena.

Ni to čisto odvisno od osebe? Jaz vem,da si življenja brez psov ne predstavljam, samo ne vem kaj bo to tebi koristilo . Če bi pa šlo samo za uresnićitev želje mojih otrok, ga pa sigurno ne bi kupila.

v danih pogojih verjetno ne. Otroci so pa premali, počakaj, da bosta stari tam vsaj ene 7-10 let, pa bo lažje.

ne

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Mi smo isto premišljevali jeseni in na koncu sem vzela muco, ker je z njo veliko manj dela.

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Meni se zdi, da je s psi tako kot z otroki - ko ga enkrat imaš, si ne predstavljaš več bit brez in nikoli ti ni žal, čeprav je včasih naporno. Mi trenutno sicer nimamo psa, prejšnja kužika je umrla pred 2ma letoma (smo v malem stanovanju, nas je 5, 3je mali otroci, v nekaj letih se bomo selili...), ampak ga vsekakor nameravava imet v prihodnosti.
Mislim, da je odvisno predvsem od tega, koliko si ga ti želiš, ker boš pač ti največ skrbela zanj. Kot vidim, nihče ni ravno proti, ti si želiš, te je pa strah odgovornosti. Malo odvisno mogoče še od tega, kaj bi se sicer zgodilo s tem kužkom. Če ga bi dali sicer na uspavanje, bi se jaz bolj nagibala k temu, da ga vzameš.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz imam psa in leto dni starega otroka. Razumeta se odlično (pod stalnim nadzorom!), pes prinaša raznolikost, pestrost in tudi določeno delitev časa itd. Skratka fajn.

Mislim da je prelaganje odgovornosti na otroke do katerekoli starosti in kasnejše očitanje četudi 10letniku neodgovorno od staršev.
(saj si hotel psa, zdaj ga pa pelji ven)....torej starš mora vzeti v zakup, da bo pač on nosil breme!

Pred odločitvijo ne pozabi, da pes rabi sprehod oz. izhod vsaj 3x na dan za opravljanje potrebe...Zjutraj, pred vrtcem, pa pozno zvečer, ko otroci mogoče že spijo ali zbolijo....za premislit pač sami najbolj veste kakšne službe imate, ali bo vrt lahko tudi pasje stranišče...

_____________________________

Pomagajte pri PETICIJI za nove prostore Razvojne ambulante na www.teledelo.com do 10.februarja 2012!

sama imam psa zarad sebe, ne zarad otroka. preden se je tamala rodila smo imeli dva psa. en je medtem umrl, en še je. si ne predstavljam življenja brez psa. in tudi za otroka je čudovito, poleg tega pa se še uči ravnanja z živimi bitji in predvsem ga ni strah živali. komur pa domača žival ne predstavlja nič drugega kot delo, taki osebi ne priporočam imet nobene živali, kajti tudi ta si zasluži veliko več, kot da poskrbimo zanjo le fizično.


_____________________________

When the power of love overcomes the love of power, the world will know peace. (Hendrix)

Kot sem napisala si sama želim psa in enkrat ga bomo imeli. Sprašujem se če je sedaj čas za to. Imela sem pse odkar pomnim in vem kaj pes prinese. Če pomislim nazaj je vsekakor več veselja kot velja obveznost d o njega. Seveda so bile neprijetne situacije....ampak sedaj ko ga že 4 leta nimam mi manjka kompanija za na sprehod (ko sem imela psa sem enostavno morala it ven ali je blo grdo, lepo , zimsko, vetrovno) Danes se v takih dneh ne odpravim. Otroci bodo sigurno veseli, ne pričakujem pa glede na starost , da bodo prevzeli odgovornost.  Ma kaj pa vem. Zdi se mi, da na splošno preveč kompliciram (z vzgojo, odločitvami, skratka vsem).
Za svoje otroke bi glede vrednot želela drugačen svet. Želela bi da spoštujejo naravo, živali (zato tudi želim, da živijo skupaj s psom), da spoštujejo sočloveka in seveda sebe. Rada bi jim ponudila čimveč brezskrbnosti in veselja.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi jaz se stirnjam s tem kar je Ronja napisala, da je odvisno kako močno si ga ti želiš. Jaz bi ga v tvojem primeru kupila samo če bi si ga res res močno želela, drugače pa bi počakala še vsaj kaki dve, tri leta.

Mi imamo drugače psa. Sem pasji človek in zame pač nobena druga domača žival ne more nadomestiti psa. Psa sva imela z možem še preden sva se odločila za otroka. Že ko sem prvič rodila je bilo precej manj časa zanj, zdaj ko imam pa znova dojenčka pa ga še bolj zmankuje. Če bi zdaj izbirala bi raje s psom počakala. Pa tudi s pasjimi mladiči je na začetku kar veliko dela ampak to najbrž že veš.

_____________________________

Moja dva sta bila pribljižno istih let, ko smo dobili našo tečko...Sama sem v bistvu zrasla gor v družini, kjer so bile vedno živali  zraven, partner v takšni, kjer ni bilo nobene...zaradi taščine pedantnosti še pajkov bolj malo Skratka...tudi naša dva sta pred tem dolgo težila za kužka, vendar sem jaz grozno alergična na situacije, kjer mali škrati v svoji nerodnosti grdo delajo z živalmi, ko jih vlačijo sem in tja...Skratka mi smo počakali toliko časa da se jima je dalo dopovedati da kuža ni igrača temveč živo bitje...Od prvih stikov naprej nismo imeli nobenih problemov...Je pa seveda kmalu postalo jasno vsem, da smo dobili še enega otroka, za katerega je treba res skrbeti , ga primerno hraniti, razgibati, se mu posvečati in ga v primeru bolezni ne glede na stroške vlačiti okrog veterinarjev...Po treh letih je ta večja domov privlekla še muca in tako smo dobili še enega družinskega člana...Oba spita skupaj v verandi in sta ves čas v hiši, seveda z izjemami, ko se muc ženi in nam pobegne...Sedaj po šestih letih, si ne znamo predstavljati življenja brez obeh, pa čeprav mi gredo velikokrat lasje po konci, ko imam recimo  na črnem plašču milijardo belih dlak... Kar predstavlja večji problem je to, da med dopustom ko kam dlje potujemo, pustimo živalici doma pri mami...do dveh let nazaj, ni predstavljalo to nobene težave in sta bila oba kar zadovoljna...zadnji dve leti pa nsa naša psička tako zelo pogreša, da odklanja vso hrano in vodo...lansko leto smo se prav zaradi tega vrnili predčasno domov...Za letos smo se pa že odločili, da gre zraven in konec...
Skratka, če povzamem...mi bi se še enkrat isto odločili, če bi zavrteli čas nazaj...ni vse super in enostavno, vendar vse tegobe in težave , ki se kdaj pojavijo na veliko odtehta vedno čudovit sprejem ob prihodu domov in veselje ob snidenju...

Klarita, ja saj sem tudi jaz mnenja, da je treba otroka naučit odgovornosti in tudi da nosi posledice svojih odločitev, želja itd., le da se mi zdi, da ni potem treba otroku vsakič to metat pred nos...

Pelin...dlake pa so povsod, a ne? Moj mali se plazi in ima po dveh metrih kosmata kolena, tudi če sem pred uro pomila po tleh...Ampak je vredno, sploh obroki so pestri, ker je mali pogruntal, da ima kuža zeloooo rad salamo in je sploh ne je več, ampak jo zmeče kužu, ta pa seveda lepo leži ob otroškem stolu in čaka na darilca z mize

_____________________________

Pomagajte pri PETICIJI za nove prostore Razvojne ambulante na www.teledelo.com do 10.februarja 2012!

Pri takšni starosti otrok je bolj pomembno, če se starši strinjajo z odgovornostjo- obvezo, ki jo prinaša pes. Drgač pa sem enkrat brala fin članek na to temo. Ki gre nekako takole. Družina in 2 otroka, ki iz dneva v dan pritiskata na starša, da bi imela psa. Da bosta zanj skrbela,... standard. Otroka sta sicer "primerne" starosti. No, ta oče se domisli enega eksperimenta in reče. Dobro, najprej bomo kupili povodec, ki predstavlja psa. Z njim bomo ravnali kot s psom. To je pomenilo 3-4x na dan povodec- psa peljati na sprehod. Pred šolo, po šoli, popoldne oz. zvečer. Ni treba pisat, da sta se otroka hitro naveličala odgovornosti, ki jo prinaša pes. No psa niso kupili .
Jaz sam upam, da se bom te "lekcije" spomnila, ko bo moj otrok začel s projektom pes.  Podobno je, ko mladostnica dajo dojenčke, ki ima določene zahteve, da bi jo odvrnili od prezgodnje nosečnosti. Zato je po moje to dobra "taktika", ki prikazuje realnost. Ne pa da vsi vidijo sam igranje s psom, starši pa poskrbijo za vse ostalo.

pes mora bit kot član družine in ne le obveznost....
je pa res razlog, da se človek gre mal zmigat tiste 2x do 3x na dan...
pa tako kot pravijo nekatere, se otroci naučijo ravnanja z živalmi, kar je pa super

Jaz bi ga takoj imela samo ga ravno zaradi otroka nimam, ker ga nimam kam dat če mi zboli s psom pa bi mogla it ven ker smo v bloku, tako da ko bo malo večji ga ziher nabavim, da ga lahko brez skrbi 20 minut samega pustim pa psa peljem na sprehod ker jih enostavno obožujem

In, kako ste se odločili? Al še ne veste?

_____________________________

Naj nikoli ne izdam otrokovega zaupanja, zadušim njegovega upanja ali uničim njegovih sanj.
(M. Wright - Edelman)