kar ste si sezidali, kupili, opremili.....?

In ali sem samo jaz čudna, beri afnasta, ker sem ponosna na produkt svojega truda?

_____________________________

...vox populi...

Jaz sem ponosna.
Ampak bi pa že marsikaj spremenila
Ampak v tistem času sva pa naredila maksimalno kar sva lahko in kot glavno oba se super počutiva v stanovanju.

Po mojem bi bila čudna, če ne bi bila ponosna na to, kar ste si postavili/ustvarili. Pa ne leti ravno na tvoj dom, mapak nasplošno - seveda si ponosen na to, ko si urediš nekaj tako pomembnega in "velikega" kot je nov dom.
Jaz sem na našo hišo ponosna, pa sploh še končana ni - upam, da bo do novega leta .

Ponosna sem na rezultate svojega dela -> ampak na tiste prve (zadovoljstvo z uspešno opravljenim delom, če mi uspe narediti kaj posebnega zase, ali za druge...). Materialne dobrine so posledica vloženega truda, torej en koraka naprej. Na same materialne dobrine kot so avto, stanovanje,... nisem ponosna. Sem pa na delo, ki je opravljeno v povezavi s tem (recimo lepo počiščeno stanovanje, prebeljene stene,... Če bi imela hiško - na vsako stvar, ki bi jo sami naredili).
Najbolj sem pa ponosna na svojega otroka . Dobro delo je bilo!

< Sporočilo je popravil K_a_t_i -- 17.10.2008 15:34:39 >

_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Pustimo zdaj otroke s te debate....

Kati....torej če bi dala delat hiško na ključ sama ne bi delala (fizično) torej posledično ne bi bila ponosna

_____________________________

...vox populi...

Jah no... Mogoče pa tudi. Definitivno bi bila neizmerno vesela in srečna. Ponosna na to, da mi je uspelo nekaj kar sem si želela.
Ne vem zakaj mi besedna zveza "ponosen na avto, hišo" asociira na bahaštvo. No, v bistvu vem... Ker imam v žlahti nekoga, ki mu je pomembno samo to, da sosedje vidijo kaj ima. Za vhodnimi vrati pa beda...

< Sporočilo je popravil K_a_t_i -- 17.10.2008 15:49:03 >

_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Jaz sem ful ponosna na naš dom....na trud, ki sem ga vložila v načrt,
v opremljanje od prvega do zadnjega vijaka ( no, nekaj jih še manjka ampak samo zato ker je ta lepih zmanjkalo....)
vem, da so vse ideje moje in da sem dala 100 % od sebe in sem na to zelo ponosna....


_____________________________

Jeziti se, pomeni kaznovati sebe za neumnosti drugih.

Midva sva že 2 dom opremila in vedno sva zadovoljna.  Še vedno.

Ko sva se selila v prvo stanovanje, ki je bilo narejeno na ključ in ko je mož izbral pohištvo (jaz si še nisem upala stegnit jezika ) ponosa ni bilo. Nekaj mi je manjkalo, v stanovanju se nisme počutila domače, tudi ponosna nisem glih bila, sja nisem skoraj nič sodelovala. Pol sva se preselila v drugo stanovanje, kjer sva že sama izbirala parket, ploščice, razporeditev stanovanja, kjer sem sama izbirala pohištvo, kjer sem sama pleskala stene..... uuu tu pa je bil ponos, saj sva veliko sama naredila.
Potem smo se selili v najemniško hišo, kjer sva sicer izbrala pohištvo, vendar mi je spet bilo vse tako tuje in brez kančka ponosa.
Zdaj zidamo hiško in sem že ponosna, če glih še ni dokončana, saj je vanjo vloženo največ truda .

a ti to resno?

pa ja, saj si hišo na ključ tudi zbereš sam, zbereš ploščice....samo ne fizičariš, ker je bil poudarek na takem delu.....

_____________________________

...vox populi...

Še nisva bila poročena, se je bilo treba fajn vesti

Včasih lahko kupiš kako stanovanje na ključ, ko je že vse not, ponavadi tista stanovanja, ko jih ne morejo takoj prodat v ostalih pa so že ljudje vseljeni.

Sem ja. Najbolj zato, ker sva si z možem vse ustvarila sama. In je samo najino!

Sama ne bi rekla da je to ponos kar čutim, ampak bolj neka hvaležnost za to, da sva lahko vse to naredila...da nama je bilo dano, da sva lahko parcelo kupila, da sva lahko vsaj po nekih svojih željah naredila hišo...Mnogo, mnogo ljudi nima niti svoje sobice, kaj šele hiše in nekateri je ne bodo nikoli mogli imeti.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Jaz sem vesela in zadovoljna da imamo končno dovolj prostora.Ne morem pa govoriti o nekem ponosu,saj nisem človek,ki bi bil ponosen na materialne stvari. Ponosna sem na svoje osebne dosežke,nikakor pa ne na kvadratne metre.

Tudi jaz sem ponosna na svoj domek, saj se zavedam, da je v njem 10 let moje službe in 13 let moževe. Torej vem zakaj sem tiste tolarčke zlagala takrat na kupček in se odpovedala marsikatgeri stvari. In zdaj smo sami svoji gospodarji.


< Sporočilo je popravil MAŠKA -- 17.10.2008 21:56:12 >

Jaz sem ponosna na to, kar imamo, ker se doma počutim lepo, kar se mi zdi najpomembnejše.

Jaz sem ponosva na najino hiško, pa čeprav še do drugega leta ne bomo vseljeni.
Pa tukaj ne gre za to, da so to materialne dobrine, kvadrati,  ampak gre zato, da sva se pri najinih mlaidh letih odločila za tako velik projekt in da nama uspeva zato, ker sva skromna, ker šparava, ker sem jaz delala dve leti dve službi, čez kakšno leto bova pa malo obrnila, ker se določenim stvarem pridno odpovedujeva na rčaun tega, da bomo kmalu na svojem ..zato, ker sva že 4 leta v  podnajemniški garosnjerci od 16 kv. in ni mama težko, ampak lepo ...čeprav eni pravijo, da ne bi nikol živeli tako skromni ...prednost mahne garsonjerce je stiskanje, toplina,  pa še dojenčke se nama bo zdje pridružil v tje komaj sobici ...nič nama ne manjka ...

Ja, zelo. Sicer še ni čisto gotovo, ampak vem, da je bilo vloženo ogromno dela in denarja v to da imamo nekaj svojega.

lp

_____________________________

Kdor hoče najde pot. Kdor noče najde izgovor

Jaz sem ponosna, ker je adaptacija stanovanja res najino delo. So nama sicer pomagali tudi mojstri (vodovod, elektrika) vandar pa sva ogromno delala sama. Jaz sem na primer pomagala pri knauf ploščah, beljenju, brušenju sten, sestavljanju pohištva in celo keramiko sem rezala čisto sama .

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

s kati se povsem strinjam glede tega.

nisem ponosna na svoj dom, saj smo vse kupili in plačali. pa tudi, če bi sama delala ne bi bila ponosna na to. imam tudi lep vrt, s pogledom na alpe. ampak, da bi bila ponosna na to?

ponosna sem lahko sam nase, če cel dan ne jem sladkarij, če mi uspe priti na kakšen malo višji hrib, na dobro fotografijo.

na hčerko nisem ponosna, je ona nase. za svoja leta je dosegla že veliko in to s svojo energijo in znanjem, jaz sem ji samo v spodbudo.

Škoda, da nisi ponosna na to. Verjetno se res nisi nikoli znašla sredi milijonskega mesta, v najboljšem primeru s pogledom na mestni park ali na tri kvadrate zelenice. Lahko si zelo, zelo ponosna, da imaš hišico s pogledom na Alpe. Lahko si ponosna, da imaš prekrasen vrt in prostor, kjer se lahko tvoji otroci brez skrbi igrajo, da bodo spoznali Alpe, pa čiste potoke in vse tisto malo, kar Slovenija še ima.

Drugače pa ja. In na vse najino delo sem brezmejno ponosna.

Jaz bi bila ponosna tudi, če ne bi vložila svojega dela, temveč samo denar..

Kaj pa vem, ce sem ponosna. Objektivno gledano ni nepremicnina, na katero bi bil clovek posebej ponosen.

Sem pa vesela in hvalezna, da sem do njega prisla sama, da ga lahko urejam po svojih zeljah.
In najbolj to, da v njem najdem obilicoooooooooooooooo miru in sproscenosti. To mi je najbolj pomembno. Beton je beton, eden vecji, drugi manjsi in slabsi. Mir pa je neprecenljiv. Ja, vesela sem, da ga imam. Ne morem povedati, kako.

Ja sem ponosna, čeprav še nisva noter in znam ceniti svoj domek, ker vem da sem vanj vložila dve leti dela in vsega prostega časa, da o financah ne govorimo. Zdaj ko smo že čisto na koncu in nam manjkajo samo še detajli (zavese, ena omara, malenkosti v kuhinji....ipd...) se oziram naokrog po svojem kraljestvu in vem da je to delo najinih pridnih rok ter  vem da nikoli nebi bila tako ponosna na vse to če bi mi vse naredili drugi.....
No srečna sem....