Ali kdaj pustite mlajše otroke v varstvu starejših?
Zakaj ja in zakaj ne?

_____________________________

Naj nikoli ne izdam otrokovega zaupanja, zadušim njegovega upanja ali uničim njegovih sanj.
(M. Wright - Edelman)

Starejša je stara 5, mlajša 3 tak da ne, ni računice. Se pa skupaj veliko zaigrata in zamotita.

Ja!
Punca ima že skoraj 15.let, fant pa ima 7. in ji ga že kako leto zaupam za tudi 4.ure in več.
Prej pa ni šans za več kot 5min, ker nikoli ne veš,kaj se mota po tistih brihtnih glavah

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Moja mami je v otroštvu morala non-stop čuvat svojo sestro in se je zaklela, da svojim otrokom tega ne bo naredila. No in meni res ni bilo treba čuvat tamalih dveh ... edino ko je bila res res sila za par minut, ali pa če je tamala spala, mami je pa samo na teraso po cunje skočila ali kaj takega sem jaz uč na tamalo vrgla, samo je med nama 10 let starostne razlike, tako da ni bilo problema. Ko bo pa naša frajla dobila bratca/sestrico, pa tudi mislim, da bom postopala kot moja mami.

Ne, ker so stari 1 mesec, 3 leta in 4,5 let.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ja, to čuvanje je pa prednost večje razlike med tamalimi




_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Skuštrana, koliko so pa tvoji stari?

Mene, kot tretjo srečo , sta brata z vozičkom vred zapeljala v robido. No, potem me nista več čuvala.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

L je bila januarja 7, A je 4, mali pa 2,5. Nič od čuvanja


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Poznam deklico (no, zdaj je že szarejša, torej gospodično), ki je čuvala svojega mlajšega bratca, ta ji je med čuvanjem umrl in zato ima ta gdč. še zdaj hude prihične travme. Tako da, ne, nič čuvanja.

Takšna stvar se lahko zgodi mami, varuški, babici, tako da...

Drugače pa, jaz sem tudi čuvala mlajšega brata, pa mi je to šlo na živce, ker sem jaz bila kao starejša in bolj pametna in posledično vedno kriva za vse...Karkoli sva naredila narobe sem bila jaz kriva, tako da jaz svojim otrokom ne bom nalagala čuvanja mlajših ( vsaj ne za uro, dve, tri. drugo je če skočiš v klet pa jih pogleda za 5 minutk..), ker moji otroci so moja odgovornost in ne odgovornost starejših bratov in sester.

Pa zaobljubila sem se da ne bom nikoli uporabljala besedne zveze - ti si starejša bi morala biti bolj pametna, kar kurjo kožo dobim od tega...


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Moja dva sta še premajhna pa tudi preveč skupaj po letih, da bi to prišlo v poštev. Ko bosta dovolj velika bosta lahko čuvala en drugega . Zdaj pa jih moram kar sama. Pa tudi sicer mi to prelaganje odgovornosti na bratce, sestrice ni všeč. No ne rečem, pet, deset minut ali pa če je res sila.

haha, mene je 7 let starejša sestra peljala na sprehod. Mami skor kap, ko pride domov, pa nobene doma . Pa to še ni bilo vse - enkrat drugič pa je prevrnila voziček (baje po nesreči ) in sem padla čez 2 metra globoko škarpo (na srečo z vozičkom vred. Baje, da mi ni bilo nič hudega in da se mi nič ne pozna, jaz pa pravim, da nimajo pojma - mogoče bi bila sicer genij, pa so me zašuštrali . Mislim pa, da me je še vedno kdaj čuvala;)
Sama sem pa hodila po brata (3 leta) pri svojih 8ih letih, pa mi ni bil to nikoli problem. Če bi se mu pa kdaj kaj zgodilo, pa verjamem, da bi imela tudi jaz psihične težave zato...

Tega pa tudi jaz ne maram in ne uporabljam.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ne pazi...zato,ker je tavečji skoraj bolj neodgoven kot tamala in nimam pojma kdo bi potem koga čuval

Stara sta pa 7 let in 4 leta

Ja.
Ker se sami znajo v mirnem domačem okolju (majhen miren vaški zaselek, kjer praktično ni motoriziranega prometa) odlično zaigrati in izvesti svoje domislice, s katerimi včasih precej šokirajo odrasle .
In ker so pri takšni samostojni igri in druženju zelo ponosni nase, da se sami organizirajo, kako in kaj.
Če pa je kaj narobe, takoj pritečejo povedati najbližjemu odraslemu, ki se nahaja nekje v bližini, za kaj se gre.

Da pa bi jih popolnoma same puščali doma, pa še ne pride v poštev, so premajhni. In na veliko srečo se lahko pri varstvu poslužujemo pomoči bližnjih sorodnikov.

js sm bla 15 let stara ko sem dobila sestrico in sm bla najbolj srečna, ko sem jo vozila na sprehode pa ko sva se igrali... rezultat: sestra bolj uboga mene kot mami...

meni je blo supr ko smo se otroci sami igrali (imam še 2 brata) brez "nadzora" staršev... takrat smo bli najbolj pridni in ustvarjalni... če starejšemu otroku čuvanje vsiljuješ in zaradi tega zamuja stvari, ki jih delajo njegovi vrstniki je verjetno bedno... če pa otroci uživajo pri tem pa mislim, da ni narobe. če se med sabo počuvajo...

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Seveda se lahko, vendar pa se odrasla oseba spopada s težavami na nekoliko drugačen način, kot otrok (vsaj naj bi se).

Drugače pa mislim, da je treba tu ločiti "čuvanje" na vsaj dve stvari: Čas, ko je starejši otrok odgovoren za dogajanje v stanovanju, na igrišču, ko on odloča o vsem in je odgovoren za vse. V bistvu starš v malem.
Tak način se mi zdi napačen in nepravičen do vseh otrok, ker podre njihove vloge in odnose.

Druga stvar pa je učenje, vzgoja (v tem primeru starejšega) otroka, ko ga počasi in postopoma pripravljamo, da opazi stisko človeka poleg sebe, da pomaga, če je to v njegovi moči, da je vse veliko bolj veselo, če si igrače delimo, knjigice beremo skupaj, skupaj gradimo peščene gradove. Da opazi, če mlajši otrok začne delati kakšno veliko neumnost, ki je morda celo nevarna, da ve, kako odreagirati takrat. Da zna pravilno odreagirati tudi, če pride do kakšne poškodbe, pa jo opazi on. Da zapre vrata, če jih je tasrednji pozabil, dojenčica pa šiba točno tja. Se mi zdi pomemben del vzgoje to. Da vzgojim človeka, ki bo znal tudi "popaziti nase in ljudi okoli njega." In ni pravično, da od otroka ne bi pričakovala takšnega "čuvanja" dokler je še majhen, potem čez noč bi pa moral postati odgovoren in empatičen fant.

jaz tudi tako razmišljam!

Nimam starejših otrok. Odgovor prosim logično sklepajte.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Aja, še to. Jst sem 10 letna mulka brata skoz čuvala. No, veliko, dosti,... ne vem... Res da sem bila , no sem še, osem let starejša, ampak vseeno... jst ga sebi ne bi zaupala...

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).