Mene pa zanima, ali 'morate' vaše dojenčke s čim animirati oz. zamotiit zraven hranjenja. In ali se vam to zdi vredu?
Naša je kakor kdaj...(9 mes) Včasih lepo je, včasih pa ji moram dat knjigico al pa kake stvari, da jih meče na tla al pa daje zraven v usta, da se zamoti. Včasih se mi tut zdi, da poje ful malo in ji takrat dam kaj v roke, jaz pa ji dam še par žlic...
Sem pa po branju v eni temi o prehranjevanju začela razmišljat o tem, da to najbrž ni kaj preveč ok, ker otrok v bistvu sploh ne ve, da je. Samo usta odpira, sploh ne vidi, da je in kar naenkrat je sit...Me spominja na sedenje pred TV-jem in basanje s čipsom ali čim podobnim...Na koncu sploh nimaš pojma, da si jedel (in kaj si jedel), sit si pa tako, da dihat ne moreš...
Kaj menite o tem?

P.s: A to sploh spada pod Uvajanje goste hrane?

Ja, zamotim jo. NE, ni mi v redu.

Upam da bo meni ratalo, ko pride GH-tko da se ne mislim zdaj pametno delat, smo še zelo daleč od GH. Ti pa lahko povem iz prve roke, kako zgleda kosilo z malčkom ki so ga animirali med hranjenjem: katastrofa! Kot ti praviš, sploh ne loči med hranjenjem in igranjem. Prej je metal po tleh igrače, zdaj pa hrano.  Če ga sploh uspejo obdržat za mizo. Meni se zelo smili, ker ga potem stalno kregajo in opominjajo, da je kosilo in da mora bit pri miru . Sploh  se mi smili zato, ke rsem bila parkrat prisotna ko je začel jesti GH in je bil res zelo priden jedec. In zakaj so ga šli zmest temi igračami-to po mojem še sami ne vejo.
No, jaz sem se iz tega primera naučila, da bom v skrajni sili posegla tudi po kaki finti z igračko. Ampak res samo v skrajni sili. Upam na najboljše, rezultat bom pa lahko objavila čez dobre pol leta .

se mi zdi, da je pri tamalih klasika, da ratajo noro "bizi", ko je treba jest. lahko jim je dolgčas do nezavesti, ampak ko jemo - ohoho, je pa treba noro stvari opravit pod nujno  vsaj pri naši - neki pobrat, pogledat, razstavit.. whatever, samo da je "neki" medtem ko jé

Ne, nikoli nisem animirala otrok pri hranjenju, nikoli jim nisem govorila o "še eni žlički za očija", nikoli jim ni hrane prinašal v usta helikopter in nikoli nisem letala za njimi z žlico.
Tega namreč ne podpiram. Otrok naj je, če je lačen. In kmalu bo dojel, da je zanj bolje da je, kadar je hrana na razpolago. Sicer utegne biti lačen takrat, ko hrane ni.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Jaz mojo animiram tako, da dam tudi njej žličko in z njo meša po hrani, hrani mene ipd. Medtem pa jaz hranim njo. Če je res lačna (prvih nekaj žličk) potem ne rabi nobene dodatne animacije, ko pa poteši najhujšo lakoto pa rabi tudi dogajanje okoli, da še vsaj nekaj poje. In ne, tega ne odobravam, ampak ne vem kaj naj druga storim kot da jo zamotim z nekim delom. Z drugega vidika, pa se na tak način uči sama jesti in veščin z žličko. Aja, drugih igrač ji pa med jedjo ne dajem (ker tako vse zmeče dol in je potem vse zapacano).

Očitno je, da so otroci med seboj zelo različni.
PRi nas je potrebna animacija vsakič, tudi za pudinge in skutke, le sladoled je izjema.
V glavnem moja ta starejša hči im 3,5 let in res nikoli še ni z užitkom začela obroka. Ali sploh kdaj pokazala oz. izrazila, da je lačna, ali da si nekaj želi jesti...

Pa ne mi rečt, da ni lačna, ker se nam dostikrat zgodi da reče, da ji je slabo (pa soloh ne pozna tega občutka) ali pa jo boli trebušček. AMpak ko se naje težave izginejo. Torej je lačna in se tega ne zaveda.
Zato je animacija nujno zlo.

LP,

se podpišem pod tole.

Je pa res, da sama tudi ne podpiram ravno te animacije, ampak naš otrok n je - sploh. Tudi po cel dan ne bi jedel, samo čedalje bolj isten je - hrana mu je nujno zlo, pa še škoda časa mu je zato. Zato je še vedno najbolje, da gleda kako knjigico in zraven pridno odpira usta.

jaz moram svojo hčerko skoz animirat, 13 mes. je stara. Ni šanse da mirno sedi, posebej če ve da od mene lahko dobi nekaj boljše kot hrana- zizo . Seveda da bi najraje da mirno sedi in je. But no!
Če jo hrani tašča (tašča jo ma čez dan-služba pač), pa poje normalno. Ampak jo tudi ona mora z nečim z-animirati...

< Sporočilo je popravil Zanica -- 14.7.2008 13:42:13 >

Ne animiram je. S hranjenjem nimamo problemov, če pa kakšen dan česa noče jest, pa pač ne je. Otrok ima naravni občutek za lakoto in sitost in če ga animiramo in silimo jest, ga lahko zelo zgodaj izgubi.
Seveda je pri neješčih otrocih druga pesem.

< Sporočilo je popravil Naja3 -- 14.7.2008 14:13:16 >

No, danes sem ukinila animacijo. Je še kar šlo, sicer malo težje in počasneje, občasno sem jo tut morala mal zamotit, ker je kar skakala v svojem stolčkui gor in dol (zdej je to pogruntala in skos to dela... )...Tako da od zdej naprej animacija odpade, ker drugače kar lepo je, še posebej, če ji je kaj dobro.

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka

se mi zdi, da je pri tamalih klasika, da ratajo noro "bizi", ko je treba jest. lahko jim je dolgčas do nezavesti, ampak ko jemo - ohoho, je pa treba noro stvari opravit pod nujno  vsaj pri naši - neki pobrat, pogledat, razstavit.. whatever, samo da je "neki" medtem ko jé


Haha, bo kar držalo. Vse je takrat zanimivo kot nevemkaj. Če ni igrače na mizici, pa je nek vrag tam spodaj, pri nogicah, ko tak vztrajno gleda dol in zaboga ne dvigne glave. Superca za cefranje živcev, posebej, ko se utrujaš in trudiš s kuhanjem, da res dobi kao kvaliteten obrok, potem pa kvaliteta ostane v celoti nedotaknjena. Juhuhu, bravo mami!!!!

Tudi, vendar vse manj. Včasih se je igračla med jedjo, sedaj pa ji dam žlico in meša hrano in hrani mene (sebi še nikoli ni uspela dat v usta, mene pa veselo hrani).
Počasi se bo naučila, da mora tudi sebi hrano dat v usta, in tako se bo čez igro naučila sama jest. No, z roko ji gre, z žlico je pa še nerodna.

Sem pazila že zelo neješče otroke, pa jih nisem nikoli animirala. Sem jim že od vsega začetka dala vedt, da ko je čas za obroke ni nobenega igranja. Se mirno sedi za mizo in je. Nisem pa nikoli otroka silila k hrani. Poje kot mu paše.

Ga ne animiram. Če ga hrana več ne zanima, neham s hranjenjem, pa se greva raje še malo igrat. Sicer je priden jedec, ampak med hranjenjem nikoli ni blizu nobene igrače. Pa tudi pridejo dnevi, ko se mu ne da jest in niti slučajno takrat ne animiram hranjenja.
Zdaj že ve, da ko se ga da v stolček, se bo jedlo.

Oboje drži kot pribito.  Nismo pa še v fazi razstavljanja. 

Jaz svojih ne animiram. Če sta lačna bosta jedla, če ne pač ne..Big deal.Še vsak otrok bo jedel, ko in če bo dovolj lačen.




_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

No...14 dni je mimo, odkar je več ne animiram. Rezultat: pri jedi je ful bolj umirjena (ok, včasih je še vedno vse okrog nje toooook zanimivo) in zadovoljno odpira usta tudi brez animacije...
Sva pa z možem ugotovila nekaj:da ko ji neka hrana ni všeč in jo pljune ven, samo začneva z možem na ves glas delat mmmmmmmmmmm, kako je dobro!! in ona naju najprej mal gleda, potem pa začne normalno jest...Ne moreš verjet, kolk je sugestibilna (upam, da ta njena lastnost ne bo šla v neg. ). Pali pa res vsakič!