Naš  je star 4 mesece. Veliko smo sami,  , ata, mama, včasih pride dedi na obisk. No in prvih 5 min je tako prestrašen, ustece spusti in se kar trese. Pogleda mamo in atija, kako faco mava, midva pa vsa nasmejana mu govoriva, da je vse ok.  No pol pa se umiri in se že nasmehne. Al pa če ga kdo v voziček pogleda in mu kaj pove .

Pa še to.

Mislite, da lahko 4 mesečnika razvadite? Naš je včasih mal sumljiv. V rokah ga mam in ga položim v ležalnik v dnevni. Pol pa začne cvilit in jokcat, pa roke steguje, da ga naj dvignem. Če si pa zraven vsedem se pa po 2 min umiri. Če pa vstanem in grem kaj v kuhno pa spet ni prav. Hmm... naši mali sončki..
lp

Naš  je  star 6.m. pa se sicer ne boji neznanih obrazov, je pa večkrat smrtno resen, tudi ko pridejo babica, dedi in ostali, ki nas večkrat obiščejo. Meni in očku se drugače non stop smeje. Vse obiske pa dolgo, dolgo opazuje in jim mogoče šele po dolgem času pokloni kakšen nasmešek. Kar pa se tiče razvajenosti, jaz mislim, da tako majhnega še ne moreš razvaditi. Mogoče je takšne narave in potrebuje več pozornosti. Jaz delam tako, da mu vedno ugodim, kar želi, pa opažam, da so kakšne "njegove muhe" res kratkotrajne in da ga hitro mine. Če pa se z njim "boriš", mislim, da lahko špovzroči frustracije, kar pripelje v začarani krog in se samo stopnjuje.

Moj je nekje pri 3,5 m imel enak strah pred drugimi ljudmi. Vsakega njemu neznanega je najprej moral od pete do glave preučiti, šele potem mu je naklonil kakšen nasmeh  Takšno obdobje je nekje mesec dni trajalo. Sedaj pri 6. mesecih pa se že vsakemu nasmiha in mu ni problem bit tudi pri kom drugem v naročju 

Glede razvajenosti pa sem enakega mnenja kot Nacka. Zakaj pa si ga npr. ko greš v kuhinjo  s sabo v ležalniku ne neseš?  Jaz vedno, ko kuham ga imam v ležalniku na mizi, še na WC si ga s sabo nesem

Po mojem mnenju je vse to čisto normalno pri njegovi starosti.

Če je razvajen? Tudi mogoče, ampak cartanje in nežnost nobenega otročka ne bo pokvarilo.

Pri nas tudi vsi znanci, ki se oglasijo 1x ali 2x na mesec mislijo in pričakujejo, da se jim bo naš  kar v nedogled smejal. Jaz jim vedno razložim, da je to  in ne njihov pajac, da mu morajo posvetiti veliko pozornosti, nasmeškov ipd., če hočejo da jih bo prepoznal in jim to vračal. Pri nas je vedno veliko ljudi in ne more si kar vsem zapomniti. Mislim pa tudi, da imajo otroci zelo dober senzor in se ne smejijo kar vsem po vrsti, ampak tudi čutijo simpatijo ali antipatijo. Starši jim moramo pustiti pravico do lastnih čustev.
Kar se pa tiče navezanosti name - tud jaz ga povsod jemljem s sabo in se mu max. posvečam, pa vidim kako uživa, ko je malo sam in prav potrebuje svoj mir... Ravno prava mera zaščite in svobode je potrebna. To je le moje mnenje.

naša se prve mesce nikogar ni "bala". je blo vseeno, kdo jo ima na rokah. se je vsakemu nasmihala. po nekaj mescih je pa prišlo obdobje, ko je že bla bolj pazljiva in je tud kr začela usta vihat in je rabla nekaj časa, da prečekira ljudi. se pač začnejo malo bolj zavedat okolice in znanih ljudi oz.ljudi, ki so res veliko z njim od tistih, ki jih vidi vsake tolk časa.

ja, razvajenost...pri dojenčkih jaz temu še ne bi rekla razvajenost. kr razvadiš ti lahk že malo večjega otroka (s tem, da mu vedno vse kupiš, ko začne v trgovini cvendrat...in tak otrok pol tud vedno ostane, ko odrašča...mu bodo starši vedno vse kupli..avto...hišo...). to je poltista prava razvajenost - če ste razumele, kaj sem hotla povedat.  
dojenčka pa lahk NAVADIŠ na določene stvari. navade pa se da odpravit. in tud nekaj mesečni otroci že kr hitro pogruntajo, kako in kaj in nas kr znajo okrog prsta motat. to definitivno!!! takoj pogruntajo, kaj morjo nardit, kak se morjo zadret, da bo mamca prišla.
moja je že bla ful "zahtevna". ni pomagalo bogve kaj, če sem ležalnik nesla v kuhinjo, da me je lahk skoz gledla in sva se pogovarjali.     je bla fejst požulena .

_____________________________

Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...

Punce, po moje se vam ni treba nič bat. Saj so še male bubice.
MOj brat se je tako ljudi bal, da se je začel jokat, če je mami koga v avto naložila- pri njegovih 5 letih (30 let nazaj je folk še veliko hodil peš na podeželju) Danes je pa tako samozavesten, da kar poka in se nikogar ne boji.

< Sporočilo je popravil rogljicek -- 4.3.2008 22:18:21 >