Vem da ste že nekaj o tem debatirale- a se me tema vroče dotika zato prosim analizo , dodatne info, itd.

Pri delodajalcu- presenetljivo ne bi bilo problem glede nadomeščanja na delovnem mestu, celo odkrito me je o tem sam povprašal. Presenečena res - pozitivno.

A se zatakne pri zdravnikih.
Sem na začetku 4. meseca nosečnosti, sicer brez večjih telesnih naporov. A psihično me služba izčrpava, kar mi je priznal sam delodajalec- da je temu res tako sploh za nosečnico. A kako naj to moji G razložim. Ali gledajo res samo izvide ki ti pokažejo da ti manjka ???. Res HVALA BOGU- da bi bilo mojemu otročku ki se pridno razvija VSE DOBRO in predvsem ZDRAVJA OBILO. Ne bi rada s tem klicat po ne vem kakšnih težavah. Se mi pa zdi pravično, da je materi ki zanosi v povprečju 2- v življenju prilagojenih tistih 9 mesecev- itak pol gara pol življenja. Ali zato res ni prisluha in neke komisije zdaj vse to preverjajo?

Hvala za vse misli in ideje.

Kako ste vi prišle do BOLNIŠKE ?

Sama sem prišla na bolniško zaradi rizične nosečnosti, st. po operaciji pregrade in treh predhodnih splavih. Poleg tega imam delovno mesto pri katerem sem bila izpostavljena RTG sevanju(občasno) in dvigovanju težkih bremen(odraslih ljudi). Prav tako je moja služba včasih zelo stresna in občasno delo z hudimi infekti.

Poznam pa kar nekaj primerov, ko se G dobesedno izmislil diagnozo in tako upravičil bolniški stalež-pač odvisno od G. Je pa zakonsko predpisano, da ti mora delodajalec omogočiti premestitev na lažje delovno mesto.
Lahko pa se poslužiš tudi variante, ko si 4h na bolniški, 4h pa še vedno delaš.
Presodi sama kaj ti najbolj ugaja in se pomeni z zdravnico-kom:)

LP in lepo :nosecka:

Prvič sem imela visoko rizično, zato bolniška.

Drugič 8druga nosečnost) pa slabost, slabo počutje in zelo stresna služba. Nato pa slaba NS, AC, psiha in res ni bilo fino.

Povej svoji G tako kot si nam, pa bo v redu.

Drži se Maggi,

pa-pa Mina1

Res smo tole že do dobra obdelale. Ampak skrajšana verzija: bila sem zmatrana, to sem povedala G, je rekla ni problema in sem šla na bolniško! Da, tako preprosto. Rekla je, da je stvar posameznice ali se čuti sposobno za delo ali ne. Da se za materinstvo odloča tako malo mamic, da je treba vsako žensko in otročka čuvat in razvajat, tudi med nosečnostjo. Pol sem 6 mesecev uživala doma, hodila na sprehode, brala o otročičkih in iskala po trgovinah v se za ta malega, se dobivala s prijateljicami... Zadnje obdobje velikega počivanja za celo vrsto let.

Je pa tako: eni G te dajo na bolniško braz da ti kaj je, ani pa te ne dajo tudi če si že čisto fuč. Če te služba izčrpava je nasvet jasen: povej G, da ne zmoreš. Če te noče dat na bolniško resno razmisli o tem, da jo/ga menjaš. Nič ne misli na to, kaj si bodo drugi mislili o tem da si doma, vključno z G! Misli na otročička. Če si ti izčrpana in slaba, mu škodiš.

Čim lepšo :nosecka: in zdravega :duda:,
Petra

Živjo!
Jaz sem morala ful jamrat, da sem dobila bolniško, pa sem delala v vrtcu in to v jaslih (bolezni, dvigovanje). Je odvisno od ginekologinje. Sem jo skor prepričevala.
Ne vem, kaj delaš ampak, če veliko sediš reci, da te boli v križu, da se ti mravljinci delajo po rokah, da hodiš veliko na wc in s tem ful malo narediš v službi...
Upam, da ti bo uspelo.
Zdaj uživaj, potem boš mela premalo časa!
Čao, Helena:miska: