Sej vem da sem ena izmed mnogih, ki ima zaradi pogostih bolniških težave v službi, ampak a šefi res ne zastopijo, da bi bila jaz 100× raje v službi, pa da imam zdravega otroka, kot da mi zdele otrok doma blede z 39,8 vročine in ima gnojno angino.

Pa a ne zastopijo, da bodo odnosi 1000× boljši, če bom vidla, da v službi razumejo kaj to pomeni imeti doma bolnega otroka, kot pa da me je strah poklicat v službo in povedat, da je bolan....

Žalostna sem....


< Sporočilo je popravil tinkatonka -- 11.4.2008 13:35:06 >

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Naj gre kdaj še mož na bolniško. pa kakšno babi ponucaj, če imaš.

Mož je ravno zdaj na bolniški, moja mami še dela, tašča je na inv.vozičku.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Aja, no, potem ste pa itak vsi vpreženi. Ne vem, kaj naj ti rečem.

Tolaži se s tem, da nisi sama. In pa s tem, da nebi bila čisto nič več vredna, če bi kdaj mož vzel bolniško namesto tebe. Vsaj pri nas je tako, bi radi da sem tam še vse popoldneve, pa sobote, pa še kdaj. Ne vem, zakaj so mi pol šest urni delavnik odobril, če je tok dela

Tudi jaz sem bila v zadnjem letu non stop na bolniski. Res je kriza prvo leto v vrtcu. No, na sreco je moj sef zelo druzinski clovek in ni nikoli nic tezil (pa se zena njegova je P).  Sva se pa drugace tudi zmenila, da kaksno stvar naredim od doma, ker moje delo to omogoca. So mi dali prenosnika in remote dostop do firme (na daljavo).

Se pa strinjam s tabo, da bi bilo marsikje vsem lazje, ce bi bolnisko/nego vzeli kot nekaj "tako pac je, gremo dalje"in ne bi kvarili klime z neodobravanjem le-te. Tudi jaz ne rezumem taksnih ljudi, sploh pa takih, ki imajo tudi sami otroke.

volga, nimamo vsi babic in tetic na voljo za varstvo. Bi pa vcasih kaksna prav prisla. Ampak zal ne gre.


_____________________________

Vse kar smo, je posledica našega dosedanjega mišljenja (Buda)

Takšni so ponavadi najhujši. Moja šefica je bila pri prvih dveh (ko še ni bila šefica) tud skoz doma. No glih ene tok ko sem jaz zdej. Men pa pod nos meče, kok pa pri svoji ta tretji ni bla nič na bolniški. Itak da ne, ko je imela že taščo v penziji, da ji jo je popazila.

jaz sem mnenja, da ko je otrok bolan rabi mamico...... in ne se sekirat kaj v službi pravijo, kot da oni nikoli niso imeli otrok.......

Jaz sem pa glih razmišljala. A za bolnega otroka lahko dobijo bolniško samo starši ali lahko tudi stari starši?

Ko je najbolj hudo ja, prvi, drugi dan, potem pa je vseeno, če je pri babici oz. ni nobene škode.

pobalami, ne stari stari starši ne morejo vzeti bolniške za tovje otroke.

Ne. Prej se bo sprijaznila s tem dejstvom, manj se boš sekirala.

Družina je na prvem mestu. Bolj se boš žrtvovala za službo, več dela boš pokasirala. Vsaj pri meni je bilo tako. Mene so klicali v bolnico, ko je bil tam moj metuljček priklopljen na kisik in infuzijo, in me prosili, če bi lahko prišla v službo za dve urci nekaj naredit. Takrat mi je prekipelo in sem potegnila črto. Zdaj brez slabe vesti vzamem bolniško.

Midva se izmenjujeva,enkrat vzamem jaz drugič mož,čeprav večkrat mož ker lažje manjka v službi kot jaz

Midva tudi probava se izmenjat, vendar sem večkrat  jst doma. Evo do prejšnjega poletja nisem bila niti en dan na bolniški za mojega starješega , sem imela in plačevala varuško(sosedo starjšo gospo, ne sicer zelo drago) odkar pa je v vrtcu mlajša  pa sem rekla temu je konec. Otrok me potrebuje, če je bolan. Dedka nimam, en dedek je invalid, ena babica še v službi, druga pa se ne počuti sposobna pazit otroka, pač ima svoje male težave.

V bistvu čakam na reakcijo v službi, saj sem bila v 7 mesecih že 10 dni doma. Za plačat varuško, pa si skoraj  niti več ne morem privoščit saj se vse draži, plača pa ostaja enaka.

Ja, nisi edina, jaz sicer še nisem nič konkretnega pod nos od šefov dobila, bo pa sigurno šok  za njih, glede na to da sem jih pri 1  čist razvadla.

Mi kombiniramo in ne manjkam veliko,vendar ni nikoli nobeden zavil z očmi.To je kratko obdobje in pač, bodo preživeli tudi brez tebe, drugo leto pa bo bolje.Ne sekiraj se preveč.Pri nas v službi je veliko bolnišk, delo pa vedno narejeno.

Mislim, da je povsod bolj ali manj podobno.
Jaz imam prvega otroka in prvo leto v vrtcu, tako da je bolniška vsak mesec dva tedna (enkrat vmes je bil fant z njo doma, ko so bile norice). Smo manjše podjetje in je kriza, če eden manjka, ker vsak svoje delo delamo. prvič sem se sekirala, zdaj pa ne več.
Otrok je na prvem mestu, pa če se šef na trepalnice postavi. Bog ne daj, da se otroku kaj hujšega zgodi ali pa tebi, takrat ne rabiš nič pa tudi od šefa ne bo ne duha ne sluha. Tako, da najprej poskrbi za otroka, potem za službo. Bolan otrok rabi ob sebi starše, predvsem mamico, šef bo pa preživel brez tebe, saj smo vsi nadomestljivi.

Je pa res, da te take reakcije razjezijo, kot da oni niso imeli otrok ali pa imajo kamen namesto srca

ja lahko je reč, naj gre mož na bolniško...
pri nas je šel od začetka on na bolniško.Ampak ta zima je bila za nas zakleta, tako da je bil  skoraj 3 mesece doma z premori sicer.In ko so tudi njemu mal najedal v službi, sem zbolela jaz pa še otrok.Prej sem bila namreč doma le tisti dan ko je zbolel in sva šla k pediatru.In zarad enega tedna je bilo groza...kot da sem skoz.Prej pa ko sem bila tudi jaz prehlajena v službi al pa ko so otroci z 39,5 vročine kuhal doma...pa kot da je to nekaj normalnega...

tut sem žalostna pa nč ne pomaga...pa je šefica ženska...pa vse sodelavke tut in jaz bi bila 1000000000x raje v službi in 100000000x raje bi imela zdrave otroke, ker mi je res groza, ko otroku ne moreš pomagat

Tudi pri nas je tako, v enem letu sem bila 2 dni na bolniški, čeprav je bila miška toliko bolna, da smo jo ta mesec izpisali iz vrtca... poleg tega sem v 5 mes. nosečnosti dobila od nje pljučnico (pa tudi prej vse viroze in rota viruse, ni minil mesec brez bolezni)...zdaj pa sem zaradi sebe in nje ostala doma 14 dni- se pravi 10 delovnih in še delala od doma, pa sem vseeno dobila pod nos... pa je bil prej non stop mož na bolniški, ker je sam svoj gospod in smo imeli posledično zaradi tega ful manjše dohodke, ampak v službi ni zaradi tega nobene hvaležnosti...
...jaz sem obupala in pač upam, da bo naslednje leto bolje, da se je treba pač sprijaznit, ker spremeniti itak nič ne moreš...

_____________________________

Življenje je plamen, ki dogoreva, toda vsakič, ko se rodi otrok, znova zažari. (George Bernard Shaw)