Ojla!
Jaz rabim nekoga za pogovor oz. da mi pomaga mal razčistit stvari. Sama sem čist obupana in se smilim sama sebi...
S fantom sva že skupaj več kot 4 leta. V začetku poletja pa sva šla živet na svoje. Vem, za oba je bilo stresno in v kmalu na začetku sva bila oba zelo živčna zaradi vseh skbi in živčna drug na drugega ker prej nisva bila vajena da si skus z nekom. Predvsem on. Zaplete se pa še potem toliko bolj, ker on enostavno nimam želje po splonih odnosih. Da se ne bi narobe razumelo, ne gre mi samo za seks ampak bolj pogrešam intimnost in čustveno bližino, to želo pogrešam... Zaradi tega sem bila nekaj časa ful depresivna in on zarad moje "tečnobe" še bolj živčen. V celem poletju (3 mesece) sva seksala največ 5x. Zadnja 2 odnosa (vmes cel mesec pavze) pa sta bla zame nezadovoljajoča. Blo je kr neki nahitro. Meni ravno malo za okus. Parkrat sem se z njim poskušala pogovorit vendar on nima interesa...
Počutim se odveč, neprivlačno in osamljeno ker sem sama na drugem koncu slovenije, stran od prijateljev s katerimi bi se lahkpo pogovorila!
Fanta ljubim, vendar sem čustveno obupana, rabim več čustvene bližine!
Prosim za objektivna mnenja!

LP

Samo odkrit pogovor vama lahko pomaga.

_____________________________

Vsak dan je nekaj posebnega.

se strinjam... pogovor se z njim...povej mu kaj čutiš...

verjamem, da se v kakšnih vezah dogaja tudi to. upam pa le, da gre za prehodno obdobje.

ti pa povem, da sem bila pred časom na zelo podobni situaciji kot si sedaj ti.

z fantom sva skupaj 5 let in nekaj, prvo leto sva živela v njegovem koncu, potem pa sva se preselila na primorsko- jaz zaradi študija on pa zaradi službe. živela sva skupaj v podnajemniškem stanovanju. poznala sva se dokaj dobro, tako, da ni bilo posebnega problema glede "uvajanja" skupnega življenja, problem je bil nekje drugje- v bistvu še sama ne vem kje. nekako sva se oddaljila in si postala tujca. vse kar sva imela skupnega je bilo to, da sva zvečer spala v isti postelji. nič drugega. jaz sem njemu šla na živce, on pa meni. sexa pa ravno tako ni bilo.

nekaj časa sem to trpela in prenašala- v bistvu je to delal vsak od naju- na svoj način. potem pa sem se odločila, da mu povem kar si mislim.

pogovor ni bil ravno najboljši, ker sem govorila vglavnem jaz. sem mu pa takrat povedala, da mu dam nekaj čas, da se odloči in ugotovi kaj bi rad od mene in od življenja ki ga imava skupaj. in da če ne gre drugače, da greva narazen. bilo mi je res hudo, da sem rekla to, ampak sem morala. brez veze se mi je zdelo nekaj čakat in silit.

no, odločila sva se, da bova nekaj časa živela samo kot "cimra" in to je uspevalo bolj tako- ločeno življenje pod isto streho nikoli ni bilo uspešno, ampak zgleda, da sva rabila svoj čas, da razmisli vsak od naju kaj in kako bo naprej.

po kakšnem mesecu je prišel do mene in mi povedal, da se ne strinja z vsem kar delam in kar govorim in da verjame, da imam jaz isti občutek.

takrat sva se prvič odkrito pogovorila in sklenila, da si biva vedno povedala kar nama ni všeč.

od takrat naprej je najina zveza trdna in na začetku drugega leta pričakujeva tretjega člana.



verjamem in vem, da je kar precej stresno skupno življenje. navadit se morata en na drugega. človeka res najbolje spoznaš ko z nim živiš in mislim, da se vidva spoznavata.

vsekakor se je potreben pogovor. druge žal tudi jaz ne vidim

srečno!

_____________________________

največje veselje in užitek do sedaj je moj patrik (6.1.2010). bom dočakala še kakšno tako veselje??

mogoče pa enostavno nista za skupaj.

ni nujno, da pogovor vse reši.

tudi o tej možnosti se splača razmislit, preden vama v enem osamljenem poizkusu nezadovoljivega seksa uspe naštimati potomca....

_____________________________

...vox populi...

Poskusi se pogovorit z njim, zakaj je tak sigurno obstaja vzrok. Ne vem no, ampak ponavadi ko pari začnejo skupaj živet šele vidijo, da niso za skupaj in grejo narazen. Mogoče je pri vama tudi to.



_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

ne, se ne najdem v tem, je bilo bolj videte, da me je našel nekdo drug. ampak ok. ni tako hudo kot se sliši. z veseljem ga pričakujeva

brez zamere!

_____________________________

največje veselje in užitek do sedaj je moj patrik (6.1.2010). bom dočakala še kakšno tako veselje??

Pravega partnerskega odnosa ne vidim brez seksa. Saj ni treba seksat kar naprej. Te stvari se s časom malce umirijo, ko začneš skupaj živet, ampak biti pa mora. Vsaj zame bi bila to velika polomija. Enako bi se počutila neprivlačno, zavrženo, morda bi celo pomislila, da se bliža konec...

Ti iz prve roke povem, da se mi2 neizmerno ljubiva, sexava pa na mogoče vsake 2 meseca 1x. In? Pač nismo vsi za sex skoraj vsak dan in nama čisto paše. Problem je samo, če bi enem pasalo in drugim ne, kot je v tvojem primeru. To pa zna bit težava ja. Al mu pa reč, da naj ti enga umetnga dildota kupi in da mu boš pol dala mir. Stvar rešena. Al si pa ljubimca umisli. Oz. ga prestraši s tem. Mogoče pomaga. Kaj še? Striptiz mu lahko zaplešeš in se mu naga vsedeš gor na usta. Če ga pa to ne bo.... pol pa ne vem.

...edino se sprašujem, kako dolgo trajajo take neizmerne ljubzeni....

_____________________________

...vox populi...

Drugo ma.

ojla!
No hvala za vse vaše besede... No ja upam da se bo uredilo...
S pogovorom sem poskušala, sam on nima interesa ker v tem sploh ne vidi problema... Tisto z dildotom mi je neumno, ker mi v bistvu ne gre toliko za seks kot to da si ob seksu z nekom intimen in čutiš čustveno bližino...