Pozdravljene, mamice in bodoče mamice....

Jst bom v prvo postala mamica in že ob načrtovanju nosečnosti sem se zelo zelo bala, da ne bi blo z otrokom kaj narobe v nosečnosti, med porodom in po porodu. No to sem nekako prebolela, da med nosečnostjo na rečo nisem imela težav. Zdaj pa prihaja čas poroda in po porodu. Ne znam vam razložit kako in koliko se jaz bojim, da ne mi šel porod tako kot bi mogel in da ne  bi morebiti še jst med porodom otroku škodila.... Prosim dajte mi pomagat s kakšnimi nasveti.

Najmanj mu boš škodila s pozitivnim mišljenjem, pozitivno energijo, veseljem, srečo, saj se ga neizmerno veseliš, kajne?

Jaz sem po 6 mesecih ponovno zanosila in pričakujemo vsak dan. med bratcema bo samo 15m razlike in se ful veselim, pa vem kaj me čaka. je pa sedaj v drugo prisoten malo strah, vendar me ni strah poroda ali bolečin, ampak tistega, kar pride potem, organizacije, kako bo z dvema pleničkarjema...

Ti pa se raje veseli in ne bodi panična, saj bo šlo. Seveda imaš nek rešpekt, ampak, ko boš vstopila v porodnišnico, boš dobila pogum, boš videla. Kot na izpitu, prej trema, ko pa prideš na zagovor, pa daš vse od sebe. lepo sodeluj,. ne boj se, povej kaj bi rada, zberi se in zberi vso energijo in jo tam uporabi. otroku med porodom pa že ne boš škodila, bodi BABA in jim pokaži kako se to dela .

Po porodu pa je res, da te kak teden ali dva vse boli in si utrujena, samo tako pač je. veliko daš skozi, slabo spiš, hormoni podivjajo, veliko jočeš, prsi bolijo, ne moreš dojit....sto težav, samo prideš hitro k sebi in potem je neizmerno lepo. Saj ti bo kdo malo pomagal (s kakim kosilom in pospravljanjem...), ti boš počivala ko bo mali spal in kmalu bo vse v najlepšem redu.

Srečno

bina28, to si pa super napisala!!  Res, prava tolažba....
Mislim, da je tale strah, ki je prisoten proti koncu nosečnosti, kar normalen in pogost. Jaz pričakujem v začetku maja in me je tudi ful strah poroda in potem prvih dni doma - da se ne bom znala oz. mogla organizirati, da ne bom vedela, kaj otroček hoče, da bo otroček nadpovprečno veliko jokal, da se ne bom znašla z dojenjem in/ali dodajanjem itd. itd....
Glede poroda pa me je strah velikih bolečin, da bi imela zelooo močne popadke a odpirala se ne bi, da me bodo rezali in bom potem vsa pohabljena in se ne bo lepo zacelilo ter bi imela kasneje težave....
Zdaj, ko gledam svoje telo, je še vse tako lepo, "nedotaknjeno", potem, ko oz. če bi bila pa rezana in ko bom rodila, pa bo vse ranjeno, boleče itd....

Hja, menda so ti strahovi res normalni.... Baje pa da mati narava poskrbi, da imaš zadnji mesec že vsega poln kufer in komaj čakaš, da greš rodit... Potem pa ko rodiš in si z dojenčkom tudi že doma, pa tudi baje vse steče nekako samo od sebe... Upajmo, hehe.

Bina  super napisano. Jast tudi, ko sem zanosila, sem se najprej bala, ali bo vse ok z otročkom, ko je oživel v trebuščku, me je popadel strah pred porodom, in kako bo po njem. Res, da sem imela malo bolj dolg in naporen porod, ampak sem imela ob sebi tako kot večina svojega moža, in res enkratno babico, ki se mi je veliko posvetila, in dihala z mano, kadar nisem imela več moči .  Ampak vse se je dobro končalo. Ko sva bila z malim po treh dneh odpuščena, sem priišla domov, res da utrujena, in šivi so me boleli, ampak sem bila polna energije in  moči. Pa sem rodila pred 2 tedni, ampak mislim da to je odvisno od vsake posameznice. Kot je napisala Bina, le pogumno, in pokaži jim kako se  to dela. Pa srečno

to obdobje imamo baje vse, mene je prejšni teden prav panika grabila in kr cel dan sem imela sam to v mislih, kaj paše ne bo vse o.k. kljub vsem pregledom??????????????

Ne vem kako se potolažit nič sam ne smeš bit pa te te misli ne napadejo, drgač pa to vse doživljamo, , , baje

Porod pa je tud ena taka stvar vse skup je grozno ko se sam spomnem, men je rekla ginek da če prevč trpim kar se tiče črnih misli lahko uzamem em persen in si skuham melisin čaj + kamelico


lp
nin@