Pozdravljene!

Mene pa zanima, kako ste med nosečnostjo odvrnile misli na temo "kaj če bo z otrokom kaj narobe"?
Vem, da vse mamice ob rojstvu najprej pogledajo, če ima otrok vse prstke. Saj vem, da je danes veliko možnosti za dodatne preglede, pa vseeno. Katere "napake" se lahko vidijo in katere ne?

LP

Jaz ga popolnoma nisem mogla odvrniti, strah da bi bilo kaj narobe je bil v meni vsak pregled pri G. včasih zaradi hormonov ki takrat divjajo tudi kar tako nek dan. In to ni nič narobe vsaj jaz iz tega nisem delala kakih hudih filozofij ker tudi to v mejah normale koristi saj se tako pripravljamo na materinstvo ko nas vedno kaj skrbi za naše otroke.

Katere napake se lahko vidijo in katere ne je pa tudi moja uganka in sem si sama ustvarila mnenje da je čisto odvisno nekaterim prej opazijo napako nekaterim jo šele ob rojstvu otroka v vsakem primeru je boleče če gre za kako hudo okvaro. Nwkaterim pa povejo že zelo kmalu da vidijo kako okvaro pa se ob rojstvu pokaže da je z otrokom vse vredu. Nikoli ne veš kaj je namenjeno ravno tebi zato je najbolje da se s temi stvarmi ne obremenjuješ preveč. Misli na to kako se bosta sprehajala z vozičkom, se dojila, kopala....

!


_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

Prrepričaš se, da pričakuješ lepega in zdravega otroka - in tako tudi je (vsaj v večini).

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

meni je pomagalo, da nisem skoraj nic brala o nosecnosti, razen tukaj na rr kar smo med sabo klepetale in pa revijo nosecnost (kjer sem samo spremljala potek nosecnosti po tednih, da sem vedela kako se moje telo spreminja)... sem si pa tudi ves cas govorila, tudi ce me je kaj bolelo, da je to normalno in da bo z  vse ok...

_____________________________

Mami, pika moja!

ne vem js sem kr tak člov po defoltu. enkrat mi ni pršlo na misu da bi lahko mela splav al pa da bi blo z otrokom kej narobe?? tut prstkov nism šla štet po rojstvu, ker enostavno mi tut na misu ne pride da bi lohk kak manjkal oz bil preveč??!! ne vem zaaj bi se človk v naprej sekirov in z nečem obremenjeval? s problemom se ukvarjaš takrat ko do njega pride!

Meni se zdi, da se skrbi začnejo ko zveš da si noseč in nikoli ne izginejo več. Namreč ko postaneš mama ostaneš to celo življenje in skrb za otroka v smislu "je vse okej" se začne v nosečnosti...pomalem...potem pa je vedno večja...ko rodiš, ko ga hraniš in ne veš ali je pojedel dovolj, ko joka pa ne veš zakaj, ko gre prviš v varstvo in mamice ni poleg...to so mikro skrbi ki prerastejo v makro. Nikoli se jih ne boš rešila...ti si mama! Tvoja skrb in dolžnost je dobrobit otroka...in celo življenje se boš lovila med otrokom in skrbjo da ga zaščitiš.
 
Meni je full fajn biti mamica!

Poskušam ne misliti na to. Me je bilo pa po dveh ss tokrat tako peklensko strah do kakega 16. tedna, da ni za povedat.

Hm. Štetje prstkov. Moj heroj je v porodnišnici na vsem lepem izjavil: lej, ko ma šest prstkov na nogi. Pa buljim jaz v tiste tini mini micene prstke in od same groze sem jih res videla šest . Seveda jih je bilo samo pet! Joj, še zdaj bi ga z veseljem enkrat okoli kepe!

Ta strah je verjetno prisoten v vseh nas...vsaka se boji za svojega    mene je na začetku tudi dajal strah, a sem se pomirila saj sem si govorila-"nehaj z takimi če ne bo res kaj narobe" pa sem nekako pomirjena...
poskusi...


_____________________________

Otroci hočejo objem, naročje,
prijazno besedo, dotik, nekoga,
da jim prebere pravljico, nekoga,
da se z njim smeje in pogovarja

Pri prvem me je bilo najmanj strah, potem pri drugi in tretji pa sem enostavno veliko brala, veliko videla, veliko slišala in trepetala sem do tiste minute, predno mi je zdravnica rekla: "Vse je ok!"

Pač tko je, nekatere bolj, druge manj mislijo na možne zaplete.

Jaz sploh nisem razmišljala, da bi bilo lahko karkoli narobe.

Jaz tudi nisem razmišljala o tem, da bi sploh lahko šlo kaj narobe. Še takrat, ko sem s 33tedni pristala v porodni mi ni bilo jasn, zakja za vraga vsi tako letajo okoli mene. NO k sreči je bilo z otročkom in menoj vse ok. Po parih dneh pa je vse skupja začelo prihajati za mano. Pa potem, ko sem doma začela malo brat o prezgodnjih porodih... Tako, da se tokrat precej bolj zavedam, da lahk pride tudi do kakšnih zapletov. Ampak, da bi se pa že v naprej bala kaj bo, pa kaj vse se lahko zgodi, to se me pa k sreči ni prijelo.
Je precej bolj zdravo, da pozitivno mislimo in smo prepričane, da bo vse potekalo tako kot mora!

Jaz nisem nikoli pomislila, da bi lahko bilo kaj narobe z otrokom. Me pa je bilo strah med nosečnostjo - da se ne bi kaj takega zgodilo - sem tako pridno štela gibe, da je bilo kaj. Po moje imam še zdaj v materinski knjižici tisto razpredelnico.

Sem pa po porodu, že potem v sobi - pri pregledu pediatra, skoraj mahnila dohtarja (sem ga sicer čisto preklela sama pri sebi). Gleda mojo princesko, jo pregleduje in reče vse okej, edino nosek potlačen. Haloo? Meni se niti malo ni zdel potlačen.

Jaz pa preveč RR berem, pol me pa skrbi...

anckabancka, ne toliko RR brat, pa bo. Je pa res, da se tukaj objavljajo problemi, malo pa je tem na veselo noto. Edino pri Čvekanju v pričakovanju se lahko malo izogneš samim negativnim temam.

Ne razmišljat o tem, da bi kaj narobe šlo z  ... o tem razmišljajte, ko dejansko dobite tako diagnozo, drugače ste ob lepe trenutke !!!

_____________________________

Smeh je pol zdravja, veliko se smejmo z našimi otroci!
Trenerka fitnesa za pridobitev lepega zdravega telesa.

strah me je blo posebno na začetku, potem pa se je ta strah nekako unesel sploh po nuhalni, ko sva jo prvič videla in štela prstke pa srčeka gledala  in slišala kako bije...je blo tako lepo. Pa vmes sva šla še na en samoplačniški pregled nekje v 27 tednu in je blo tud vse lepo vidno , premerjeno in se je videlo kako vse lepo deluje..uglavnem mene je to zlo potolažlo in na koncu je tudi bilo vse vredu.