Na, odprem temo, da potožim kar mi leži na srcu, pa sploh ne vem, kako naj začnem, da bo imelo smisel  .
Mogoče je za moje misli kriv praznični čas, ko se še posebej spomnimo na domače, prijatelje, sorodnike... Ja, zakaj torej gre? Od kar sem iz porodniške šla v službo, komaj dohajam samo sebe. Delam 6 dni v tednu, z otrokom sem zelo malo (ob večerih) in če že zanj nimam časa, ki mi je definitivno na prvem mestu, kje je potem čas, ki ga naj posvetim prijateljicam oz kolegicam, pa čas za RR-janje? Gre za to, da zelo pogrešam kolegice, vendar se nobena več ne zmeni zame. Preden sem šla v službo, smo visele skupaj na RR in zganjale norčije, zdaj pa jaz žal za to nimam več časa. Pa pogrešam to, zelo.
Letošnje leto, sem še e-voščilnice pošiljala, ko je bilo že napol vsega konec . Pa moj mail box z božičnimi voščili? Za zjokat! Človek se vpraša, če je res tako slab, sem se res v tem letu dotaknila tako malo ljudi, da se še kolegice ne spomnijo name?! Saj mogoče ne namerno, pa vendar, zakaj se jaz vedno trudim, da mislim na vsakogar in zakaj se, če se skodi, da na koga pozabim, sekiram? Zakaj, če pa sem jaz vedno tista, ki je pozabljena?

Ok, sem naklofala na papir, zdaj grem pa spat. Jutri je služba, v Afriki pa miljone ljudem kruli v želodcu in imajo glede tega večji problem, kot pa jaz  z svojim mail boxom.


No to je to, najbrž sem zapravila malo vašega časa, ker problema v bistvu sploh ni.

Vesel Božič vsem skupaj (ja vem, da je že mimo) in pa srečno NOVO LETO 2008!

mogoče si pa daš preveč dela z RRjem, mail boxi in drugo tehnologijo  obišči prijateljice, jim nesi kakšno flašo...bo precej bolj pristno in prijetno kot tipkanje na računalnik! pa še potuhnit se ne morejo

Mal si depresivna najbrž, ker maš preveč dela, pa premalo časa zase. Veš, ljudem moraš povedat, da ti mailbox tako veliko pomeni. Jaz sem nesposobna v tem pogledu. Če me nekdo beza, kaj napišem, sicer pa ne. Pa to en pomeni, da se ne spomnim na ljudi, samo ni to moja vrednota. Zelo smo različni. Če te kaj potolaži, otroci hitro zrastejo, potem pa človek spet pride do malo več časa. Potem maš spet frende na tapeti. Zdaj pa izkoristi čas za tisto, kar ti življenje nudi, pojma nimaš, kako boš pogrešala tople male rokice, ko te stisnejo k sebi, ap majhne, sladke poljubčke, tanek otroški glasek, ki te pokliče mami. Vse to mine. uživaj ta hip. Vse lepo v novem letu, štej kot da je to na tvojem mailu gor, ok.

A veš, tisto z afriko, pa dovolj hrane sem prebrala zdaj v teh dveh dneh že na par postih. Mišljeno je bilo, da je treba videti tisto, kar imamo. Veš kaj jaz rečem moji bejbi, kadar jo samopomilovanje zagrabi, da mora našteti 5 stvari, ki jih ima v življenju in s katerimi je ful zadovoljna. In ne boš verjela, najprej se muli, ji je zoprno, potem ko pa začne, je pa z vsako ugotovitvijo bolj zadovoljna, v petih minutah je čudežno ozdravljena. pomaga, vsaj probaj. 5 konkretnih lepih reči, s katerimi si ful zadovoljna, ker so.

Gina, ti vedno najdeš prave besede. 

Aja, glede Afrike, nisem na nič napeljevala, niti ne vem zakaj se gre.

jaz sem dobila tak kul mail glede prijateljstva. hvala ker si bila prijateljica takrat ko sem te potrebovala!
življenje gre naprej, če želiš da se te nekdo spomne mu ti povej prvi. ni za vedno, ampak je bilo pa lepo

_____________________________

iz malega zraste veliko

Jaz tudi vedno vsem posljem cestitke, nazaj sem jih dobila pa bolj malo. So me pa tu gor presenetile 4 RRjevke, od katerih res nisem pricakovala voscila.  In sem bila zelo vesela. Pa za darila se tudi vedno potrudim, vecinoma naredim sama, ker v tem uzivam in ker rada podarjam. Nazaj pa dobim nekaj, kar je bilo kupljeno pod prisilo. Imam raje samo cokolado ali pa nic, bom bolj srecna. Pa se ne sekiram, jaz delam tisto, kar imam rada. In danes so bili vsi ful navduseni nad mojim home made darilom. In to zelo. No, je izven konteksta, pa vseeno 

Anonimna - ko dobiš  se krog prijateljev nadaljuje (ali pa spoznaš nove) s tistimi, ki imajo sami  . Sigurno imaš kakšno vredu kolegico, ki se občasno še spomni nate, vzami  in pojdi k njej na kavo.
Jaz se tudi ne obremenjujem s tem, če mi vrnejo voščila ali ne - jaz svoje zadovoljstvo izpolnim s tem, ko jih pošljem, otroci, pa, ko jih delamo.
Je pa res, da sem velikokrat raje sama z mojo družino in se posvetimo drug drugemu (ker med tednom je le šola,...) in včasih raje samo lenarimo kot, pa, da bi šla kam, ali pa kdo prišel k nam. In tudi na kak izlet ali kam drugam imam raje, da gremo le mi (nas 5), kot pa še vsi prijatelji. Dostikrat sploh ne povem, da se gremo npr. kopat, sankat, da gremo sami, sicer bi se nam priključili. Ampak to ni hudobija, pač pa želimo le čas zase.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.