Živjo! Zanima me vaše mnenje na zgornjo temo. Naš mulc hodi od septembra v jaslice. Uvajanje ni bilo enostavno, trajalo je tri tedne. Zdaj se zna čez dan v vrtcu veliko časa sam igrati (kar vzgojiteljici radi pohvalita in temu pravita, da je priden), vendar ga mora najpogosteje za dnevno spanje vzgojiteljica uspavati v naročju, nato ga odloži na ležalnik. Zjutraj se joka, ko ji ga oddam v naročje, ampak jok hitro mine.

Včeraj popoldne mi pomočnica pove, da je morala zaradi njega vzgojiteljica čez dan dvakrat za 20 minut iz sobe. Bila sem . Ker  da ga je preveč razvadila in jo izsiljuje, stalno nerga in želi biti v naročju. Rad vidi, da mu posveča pozornost. Tako da je morala kar ven iz sobe, da je dal potem mir. Ko je ni bilo, se je pridno zamotil in je lahko bil brez problemov sam.

OK, sem mu rekla v prvem hipu, si pa res zahteven otrok. Ampak potem sem doma razmišljala, da je vendar star 15 mesecev, da se trenutno ponoči odvajava od dojenja in zato podnevi potrebuje več bližine. No, zanimivo je, da si jo želi poiskati tudi v vrtcu. Kar me bega, je to, da ima vzgojiteljica (danes zjutraj mi je tudi sama rekla, da jo izsiljuje) občutek, da želi tega preveč. Ker so trenutno v skupini zaradi bolezni samo 3, 4 otroci (na vsaj dve strokovni delavki), mi ni najbolj razumljivo, zakaj obe tako mislita. Ali od strokovnih delavk v jaslicah preveč pričakujem, če se mi zdi, da naj bi se otroka v teh letih večkrat na dan pocartalo ali se mu namenilo pozornost? Sprejmem, da nočejo v vrtcu otrok nositi v naročju (hrbtenica in te zadeve), ampak saj lahko mogoče tudi poklekneš in otroka vzameš za minutko k sebi, itak se gre slej ko prej igra naprej. Ali ne? No, ne vem.

Zanima, kaj ve mislite, ali je vrtec tudi za cartanje ali ne?

Sem vzgojiteljica in mama, zato upam, da ti bom lahko kako pomagala. Tudi meni se zdi, da ta vaša vzgojiteljica nima razčišenih pojmov kaj je to izsiljevanje. Mi v jaslicah se cartamo in igramo. Tudi, če je 15 otrok v jaslicah se vsi lahko cartajo. Vzgojiteljica se usede na blazino in tako lahko pride vsak, ki se želi cartat. Ko pa je delo pa itak vsi skupaj delajo. povej ji, da se ponoči odvajata dojenja in mogoče za to potrebuje več bližine. Saj  pa je tam v službi za to, da je pri otrocih in se z njimi igra, carta in jih kaj nauči. Če nekdo potrebuje več nežnosti mu pač mora to ponuditi. Mi smo imeli v skupini otroka, ki je celo leto rabil, da se je uvedel in sedaj prav uživa v vrtcu. Vse se da razčistit tako, da idi na pogovorno uro in se v miru pogovorita kako in kaj.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Meni je to čisto normalno in ni nobeno izsiljevanje. Otrok išče varnost, bližino. Saj ga bo minilo.
Ko se spomnim moje skupine otrok starih od 17. mesecev do 2. let, je bilo kar isto. Kam sem stopila jaz, so tudi otroci. Pa sem jih razumela, čeprav je bilo naporno in jih je minilo. Niti na misel mi ni prišlo, da izsiljujejo
Eni so potrebovali tudi 4 mesece, da so se nekako "odlepili" od mene in pomočnice.

lp

_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

Opisala si podoben problem kot ga imam jaz. Podobno kot pri tebi je bilo tudi pri nas pri uvajanju. Moj mali sonček ima tudi probleme z vzgojiteljico, je ne mara, ko ga zjutraj ona vzame se joče, če je pa katera druga pa ni problema. Vzgojiteljica pravi, da je zelo zahteven, da rabi celega človeka zase, varuška pa popoldne pravi, da je v redu, da se lepo igra in da ni problema. Od začetka je bil zelo navezan na varuško (hotel jo je samo zase), vzgojiteljice pa ni nikoli maral in mislim, da ga tudi ona ne mara in to čuti. Tudi jaz ga še vedno dojim in me obe v vrtcu prepričujeta da naj neham, da bo potem manj navezan na mene in da bo bolje v vrtcu. Ne vem zakaj imata toliko proti dojenju. Star je 14 mesecev. Mislim, da se včasih vzgojiteljicam ne da preveč posvečat otrokom, vsaj pri tej naši sem dobila tak občutek ko sem bila tam, ko se je uvajal. Gospa še ima eno leto do pokoja in nam je povedala, da komaj čaka da gre. To ravno ni najboljši odnos. Mislim, da sem malo zašla iz teme samo hotela sem napisat kaj me muči.

Lep pozdrav

Nisem pisala že celo večnost ker preprosto nimam časa in se sploh ne znajdem na novi RR. Ampak tale post je pa tudi mene zadel v "rano". Konec oktobra smo se začeli uvajati v jasli. Moj mali sicer nima velikih problemov (zaenkrat), ko pa sem druge reveže gledala  me je kar srce bolelo. Vzgojiteljici imata teorijo, da se jih ne sme preveč crkljati, ker se bodo preveč razvadili..." midve sva sami, njih je pa 8-9.... če se bo vsak hotel crkljati ne bomo nikamor prišli" Tri dni sem bila z njimi kakšno uro. Eni in isti cukrčki so jokali. Ma ne vem.... jaz svojega malčka zjutraj ne oddam ravno dobre volje.

Kaja11 isto pri meni!Še celo ko sem uvajala sem videla da jih je pomočnica dobesedno nagnala,naj gre kar stran in se malo zbere-enoletnik !!??

Al pa tale cvetka; en cuker v naši skupini se plazi kot kača ... ko sem se med uvajanjem svojega škrata na tla usedla mi je takoj v naročje splezal. Ko me je vzgojiteljica opomnila, da naj jih ne cartam, ker se bodo razvadili, sem ga lepo posadila med igrače in se malo odmaknila. To malo dete se je po celi sobi plazilo za mano in jokalo. Nič ni pomagalo, ne igrače, ne prigovarjanje,.... mali se je pač hotel pocrkljati jaz ga pa nisem smela vzeti .

ENAKO!!!

se pridružujem ostalim in mislim, da vaša vzgojiteljica nima prav. Kaja11, ko sem uvajala mojega Mišija, sem pocrkljala tudi druge in vzgojiteljica in pomočnica nista imeli nobenih pripomb. Mislim, da je glavno, da se čutijo ljubljeni....od septembra je Mišijeva skupinica postala prav luštna in nič jokava...čeprav so bili zelo pocartani tudi od vzgojiteljice in pomočnice, se niso razvadili.
lp+veliko crkljanja 

Ja,kaj bi pa pol šele za mojega rekle,saj se je dva meseca samo nosil v naročju,da je bil mir.Skoz se je hotel samo cartat,čim so ga odložile na tla,je teku k vratom in v jok.In moram pohvalit naše vzgojiteljice,ki so kresne,da so ga tudi po cel dan nosile,če je bilo treba in mi to tudi povedale,pa jim ni bilo težko,za kar sem jim zelo hvaležna.Šele zdaj je dva tedna kar uredu,da se tudi sam igra in da ga ni potrebno skoz cartati.Pa da ne bo pomote,doma se nikoli toliko ne carta,samo raziskuje.

No, a se katera upa napisati, za kateri vrtec gre? Jaz sem tista, ki je temo začela, in ne, ne upam si napisati. Kar tudi nekaj pove, ne?
V bistvu pa sem kot anonimna dala vprašanje na RR tudi zato, ker bi se sicer lahko prepoznalo naši vzgojiteljici, s čimer bi se jima lahko naredila škoda. Saj na splošno se zelo trudita, le nekaj stvari pa zahtevne in zoprne mame, kot sem jaz, včasih zbode. No, hotela sem se samo prepričati, če sem mogoče jaz preveč čudna. Pa vaši odgovori (hvala vsem) kažejo, da najbrž niti ne. Kakorkoli, zadevo sem prespala in ne bom sklicevala izrednih govorilnih ur, ampak bom počakala na redne in ju bom potem malo povprašala, kako je zdaj s cartanjem v vrtcu. LP.

Mene je kar groza ko to berem   Kaj mojo lubico še vse čaka

Naš tamali,ko je še hodil v jaslice,ko sem ga zjutraj oddala,je dobesedno stekel k vzgojiteljici v naročje.Videla sem,pocartala in potolažila ga je,nekaj trenutkov toliko da se je otrok sprostil,nato je nadaljeval z igro.Nikoli ni bilo problema in vem,da gre tamali zelo rad v vrtec.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Punce, NIKOLI naj vas ne bo strah zahtevati to, kar je za vašega otroka dobro in kar mu tudi pripada.
Če vzgojiteljica ni za ta poklic, potem naj menja. Otroci se ne morejo spremeniti, potreba po nežnosti, pripadnosti, je ena od osnovnih potreb. Če jo zanemarimo, lahko naredimo na osebnosti otroka veliko veliko škoda.
A SE HECATE? Da otroka kar pustijo jokat, češ, da se navadi?! Da otrok plazi za nekom, ker si želi trohec pozornosti, mi ga pa moramo navajati na "red in samostojnost".
Mene boli, ko to berem, kaj šele, da bi to doživela.
In ne bi nič čakala na naslednji sestanek, tiho bi bila pa še manj.

Nikar ne bodi tiho! Otroke je treba pocartat, čeprav ta vzgojiteljica misli drugače. Naš je bil prve mesece nonstop v naročju, če ne, se je pa razjezil in začel tako jokat, da so vse skupaj drle! Sedaj se usedejo na blazino in se cartajo. Tudi zjutraj, ko pridem in želim malega pred vrati dat na tla, da bi sam prišel v skupino, že kličejo (ne samo ena, več dežurnih vzgojiteljic se tako oglaša): "Mami, čakajte, bom jaz prišla ponj!" In mi ga vzamejo iz rok ter ga cartajo. Včasih jih vidim, da imajo tudi po dva otroka na kolenih - na vsaki nogi enega. Res sem zadovoljna z našim vrtcem, David pa še bolj.

Zato me čudi, da sploh obstaja takšno razmišljanje v jaslicah??? Ne vem, koliko so stare vaše vzgojiteljice, naše so malo pred penzijo ter imajo veliko delovnih izkušenj. Mogoče so tudi leta pri tem kaj kriva?

Tako razmišljanje vzgojiteljic je pa res žalostno. Pa ravno v tem je fora, da se otrok v vrtec vključi takrat, ko si vzgojiteljico "vzame" za svojo, ko mu med materino dsotnostjo nadomešča mater. Pa saj to povsod piše. Pa tako, če jih bodo odrivale od sebe, tega zagotovo ne bodo dosegle. To je tako, kot da zanalašč ne bi hotele. Ojoj, res žalostno. Ubogi otročki v jaslih. Meni se že itak smilijo, potem pa še take stvari berem.

Mi smo se v vrtec uvajali cca. 1 teden in je blo vse o.k.No pol ko me ni bilo več (sem jo samo pripeljala in pršla iskat)pa je blo tudi vredu s tem da se je veliko cartala pri eni tovarišici(pri varuški)To je trajalo cca, en teden.Ko sem jo hodila iskat so mi same povedale ampak nikoli nič slabega o tem,le to da otrok rabi cajt in da zdaj je namesto pri mami(očetu)našla v času bivanja v vtcu varnost pri Tovarišici in da ko bo dobila zaupanje še  vanjo(tovarišico) se bo sprostila in se bo šla sama igrat in da jo bodo one pustile naj se carta pač kolkr bo ona hotela.
No in po dobrem tednu se je nehala ,no še sedaj se občasno ko ma kakšen dan slab dan se gre malo pocartat ampak zelo poredko ampak meni je glavno to da ko pač otrok začuti da rabi varnost da jo dobi (v tem primeru ko je v vrtcu pri vzgojiteljici)
Jaz bi govorila z njimi-pa razloži da je najbrž posledica pogostega cartanja tudi odvajanje od dojenja.
Aja imamo 16 mes.

Ja Problem je v tem, da ima pol vzgojiteljica več dela, če se more še cartat z otroki. Podoben primer je spanje. Po kurikulumu v vrtcu, naj se otroke ne bi silili spati, vendar, naj bi jim omogočili pač druge aktivnosti. Risanje, sestavljanke,... Pri praksi sem bil v 2. različnih skupinah. V 1. skupini heterogena skupina 2-5 let. super vzgojiteljica,  pri uspavanju; spalo je približno 40 % otrok. Pri uspavanju je vzgojiteljica božala po hrbtu tiste otroke, ki so težje zaspali. Ostali pa so risali oz. se drugače igrali.

V 2. skupini, drugi vrtec homogena skupina 3-4 leta. Spati so morali vsi otroci, ko začnem otroke božat po hrbtu, pride vzgojiteljica in reče da to ni v redu. češ da je to prisila otroka k spanju. Torej po njenem bi moral otrok gledat v zrak. ležati na ležalniku, da ona lahko izven skupine klepeta z kolegicami.

LP Iztok

Po mojem mnenju se te stvari dogajajo, ker so na takem delovnem mestu ljudje, ki niso rojeni za ta poklic. Če mene kdo vpraša, je lahko vzgojiteljica samo tista oseba, ki je rojena za ta poklic.

Jaz sem se cartala s svojimi otroci preko celega dneva. Ko so otroka pripeljali v vrtec, je romal takoj v moje naročje. Otroci pridejo v vrtec zgodaj iz tople postelje, skoraj med prebujanjem. In čisto vsi otroci rabijo topel objem in par poljubčkov, neglede na njihovo starost. Zjutraj sem se vedno usedla na blazino in mamice so mi svoje otroke dajale v naročje. Tam smo se cartali do zajtrka. Zakaj otroci niso nikoli jokali, ko so jih mamice pripeljale? Zato ker smo jim bile druge mame. Koliko malih kepic me je klicalo mama. Otrok se v vrtcu mora počutiti varno. Ne vem, zakaj bi imela vzgojiteljica s cartanjem otrok več dela? Kaj pa naj dela vzgojiteljica drugega v jaslih kot da se z njimi igra, jim poje in jih carta?

Pri uspavanju je vsak otrok ležal v svoji posteljici ali na ležalniku. In čisto vsak posebej je bil deležen božanja po glavi, po hrbtu ali trepljanja po ritki. Čisto vsi so mirno zaspali.

Nikakor ne bodite tiho! Meni je kar slabo, ko berem take stvari. Sama še nisem mama, ampak vem, da ko bom imela svoje otroke, bom trn v peti marsikateri vzgojiteljici, ker dobro vem kaj se v vrtcu da in česa ne.

Naj še to povem, da so v našem vrtcu skupine polne, kar pomeni, da imajo jaslične skupine po 14 otrok in ne po 8 ali 9 in čisto nobeden ni prikrajšan za tako pomembno cartanje.

Pozdravček

Pri nas vzgojiteljice otroke crkljajo in crkljajo in crkljajo... .  Fajn vrtec. V Lj. pa žel ni bilo tako. Sem prepričana, da so bili moji otroci tam toliko bolani tudi zaradi tega, ker jim ni bilo fajn.