Evo, bom še jaz napisala, kaj doživljamo z letošnjim vstopom v vrtec, mogoče se najde kakšna s podobno izkušnjo, nasvetom ali samo s "saj bo bolje". Moj frajer je šel letos prvič v vrtec. Novembra bo star 3 leta, doslej ga je čuvala tašča, bi ga sicer še lahko, vendar sva z možem menila, da mali rabi nekoliko več akcije, aktivnosti in družbe, česar mu babica ne more nuditi. Uvajanje je potekalo bolj na hitro, čeprav se nisem čisto strinjala s tem načinom, smo pač naredili, kot so rekli in zaupali, da že vedo, kaj delajo. Tako je bil prvi dan eno uro tam sam, preostale dni tisti teden pa do kosila, vendar smo ga že drugi dan s težavo zvlekli tja. 14 dni so bile zjutraj cele borbe, histerija in dretje, v vrtcu sicer po besedah vzgojiteljice nobenih večjih težav ali joka, nato je bil 1 teden doma zaradi viroze, nato pa spet s težavo v vrtec.
Glede dela vzgojiteljic nimam nobenih pripomb, zdita se mi zelo topli in zavzeti, tudi z drugimi otroki mislim, da mali nima večjih konfliktov. Ko ga sprašujemo o vrtcu, je sicer vedno zelo pozitiven, vendar se zdi, da si naredi kot en zid in o delu in dogajanju v vrtcu sploh noče nič povedati.
Moj otrok se je v tem mesecu, kar je v vrtcu, popolnoma spremenil. Postal je nemogoč, trmast, histeričen, dere se za vsako figo, po tleh se mi meče za vsako brezvezno stvar, ob živce me spravi že 10 minut po tem, ko zjutraj vstane. Prej te trme nikakor ni bilo, očitno ga vsa zadeva tako travmira, da mora nujno doma spustiti ventile - ampak to postaja strašno moteče in zadevi ni videti konca. Strašno rada bi mu pomagala in trudim se ostati mirna in ga ne travmirati še sama, vendar je to obupno težko, ko ima izpad že petič v eni uri, ker se samo obrnem drugače, kot hoče on.

In še ena težava je, namreč lulanje v hlače. Fant je bil popolnoma suh dobre pol leta, ko smo odvrgli pleničko praktično v enem dnevu in od takrat ni bilo skoraj nobene nesreče ne ponoči ne podnevi. Zadnja dva tedna pa mu kar uide v hlače, kljub temu, da ga opozarjamo, če ga kaj lulat. Skoraj vsak dan odnesem iz vrtca domov kak paketek, no danes me je pa klicala vzgojiteljica, da se je že trikrat pomočil in da mu nimajo več kaj obleč .

Prosim za kak nasvet ali tolažbo, ker že res ne vem, kaj bi naredila. Smo poskusili s pogovorom, lepljenjem nalepkic za nagrado, ko je priden ali ko gre lepo na wc, tudi s "podkupnino", pa nič ne pali.

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

Hm, jaz tole razumem kot res eno hudo stisko, ki jo otrok preživlja ob novem okolju. Ne zna izrazit drugače in manifestira na take načine. Pri nas je bila madam sicer leto mlajša ob vstopu, vendar je bilo nekaj tednov podobno obnašanje, mogoče ne ravno v tako ekstremni obliki. Je bila pa veliko bolj razdražljiva, jokava, sitna, trmoglava... HB, z lulanjem ni bilo težav, ker smo bili takrat še pleničarji, poznam pa kar nekaj primerov, ki so se odzvali podobno kot tvoj.

Sama ne vidim drugega recepta kot potrpljenje, ljubezen, toplina in vztrajanje. Pa pristen stik z vzgojiteljicami, ki tvojega otroka dnevno čuvajo. Očitno dečko preživlja stisko in je potrebno še dodatna potrpežljivost in pozornost.

Upam, da čimprej mine. Srečno.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Moje vprašanej bi bilo: kako pravijo vzgojiteljice, da sprejema vrtec? Se ima lepo, se vključuje v dogajanje ali je jokav?

Če prvo, potem je celotno obnašanje dokaj normalno.

Naša je o dogajanju v vrtcu začela pripovedovati šele po ene pol leta vključenosti. Prej pa mogoče besedo, dve. S tem, da vrtec obožuje.
Polulala se je v vrtcu v začetku večkrat, s tem, da smo z vzgojiteljicami ugotovili, da to ni zaradi stiske, ampak ker se tako močno zaigra, da prepozno zave, da jo lulat in je bila posledično nesreča. Ko sta jo oni začeli spraševat, če jo lulat, ni bila več mokra. Je pa bilo to prvi mesec vključenosti v vrtec, prej je bila suha že več kot pol leta.
Histerijo naša zganja zjutraj, ko vstane in prve pol ure, ko pride z vrtca. Pomaga zeloooo veliko tenkočutnosti, objemov, umirjenosti, da se spelje v eno normalno obnašanje. Ko vidi, da je dan tak, kot ponavadi, je kot angelček. Menda sem bila jaz ista. Zjutraj ima svoj ritual, kakav, čokolino in risanke, obvezno mora zajtrk pripraviti očka, jaz pa ji dam na mizo, sicer tuli . Po ene 20-ih minutah pride k sebi in je njeno obnašanje normalno.
Ko pridemo domov, se posvetim samo njej, skupaj se pocrkljava, stisneva, malo počvekava,... toliko, da vidi, da je kot običajno in je OK. Če je dan izven normalnih okvirjev, pa lahko pričakujem izpade trme enega za drugim.
V vrtcu neskončno uživa, so pa dnevi, ko zjutraj hoče ostati doma, ker bo tudi mami doma. Potem se pa joče, ko vidi očka, kako gre v službo, ker bi ona šla v vrtec .

o, ne vem, če je ravno vsepovezano z vrtcem. Destvo je, da je to nova zadeva v njegovem življenju in da vsekakor rabi čas, da se navadi na nov ritem.

Glede trme, bodi vesela, da do sedaj tega ni bilo, je pa trma zelo značilna za to obdobje (vsaj pri moji drugi je bila že prej prisotna, tako da se zelo dobro spomnim vseh borb) Verjetno je zanj vrtec zdaj velika razlika, treba se je navadit novih veščin, mogoče mu je babica dovolila več oz se mu je več posvečala... tu se mora prilagajat skupini in to je tudi lahko vzrok nekemu uporu.
Glede tega, da ti noče povedati, kako je bilo v vrtcu, to me sploh ne čudi, saj še niti tri ni star. jaz moram iz moje 4,5 letnice vlečt, kaj so jedli, kaj so delali, pa dobim bore malo. Pač vsega ne sklepeta
Glede lulanja pa ti ne znam svetovat. Sem pa nekje brala, da nekateri otroci, ki so bili zelo hitro suhi, lahko kasneje spet kaj kdaj pomočijo. Ne me zdaj linčat, lahko da je vse skupaj povezano. Po moje ni treba delat panike, pač daš več stvari za preoblečt. Meni se zdi še majhen, no. Moji dve sta bili bolj pozni (pri treh). Pa tudi njemu ne to pokazat kot nek problem.

Zelo pomembno je, da zjutraj, ko so težave, ostaneš mirna, mu poudarjaš lepe stvari, prijetne zadeve vrtca, pa če se s kom rad igra, mu vedno rečeš, da tisti tudi pride (se ne spomnim več, kaj sem si jaz zmišljala), pa da boste po vrtcu kam šli ali pa kaj počeli, kaj ima rad....pač nekaj najdeš, kar deluje za njegovo starost.

V glavnem, uspešno premostitev težav vam želim

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Po moje na ta način izraža stisko. Zato tudi nagrade ne pomagajo - ker on ne dela tega, zato da bi te jezil, ampak da bi ti nekaj povedal - da mu je hudo...

Mene to še čaka (uvajanje v vrtec namreč), ampak moja mala je bila taka, ko sem šla v porodnišnico za 4 dni in me ni bilo doma. Bila je besna, hotela je nagajat, delat narobe, prav trudila se je, da bi delala narobe. Bila sem že čisto obupana, ker nisem vedela več, kaj naj naredim: res sem se ji 100% posvečala, tamiceno sem samo podojila, previla, mislim, res minimalno, na srečo je takrat veliko spala (potem pa nikoli več;), vsak dan sva šli sami s tavleliko na kratek sprehod...  Takrat sem dobila svašta nasvetov, od tega, da rabi meje, da ji preizkuša, itd... Ampak jaz sem čutila, da to ni zato - da ji je hudo... In sem vztrajala pri tem posvečanju njej in se je obrestovalo.

Tudi Ronja je že nekaj časa suha, poleti se en mesec tudi ponoči ni nikoli polulala, ampak kadar je kaj narobe, začne lulat v hlače. In takrat pomaga, da se pomenimo o tej stvari, ki jo skrbi oz. jo uredimo.
Taka je bila recimo, kadar je bila dolgo časa sama s taščo (ta jo čisto posrka in Ronja je naslednji dan čisto izcuzana, čeprav se ima pri njej čisto fino - samo ji je preveč, da je nekdo ves čas čisto zraven nje). In takrat ni hotela it lulat v sosednjo sobo, stran od mene, kar sicer nikoli ni problem (se še sama sleče, gre na kahlo in me pokliče šele za rito obrisat).
Drugič se je to zgodilo, ko sem jo začela malo bolj intenzivno pripravljat na vrtec - in sicer sem ji razlagala, da bom šla jaz kmalu v službo tako kot oči, da bo ona pa šla v vrtec in to bo njena služba. Da se bo mela fino, pa da bo vzgojiteljica lepo poskrbela zanjo in bo veliko otrok in se bojo igrali skupaj in se gugali in šli ven itd... in da bo vzgojiteljici povedala, če jo bo tiščalo lulat, pa da jo bo ona prijela za rokico, pa ji dala hrano itd... da bo sploh vse super, samo mami pa ne bo mogla bit ves čas zraven, ker bo morala v službo. in potem mi začne mala lulat kar tako. Nakar mi soseda reče, da jo je verjetno tega strah. In sem bila malo pozorna in je bilo res povezano: ko sem babici vsa navdušena po telefonu razlagala, kako fajn vzgojiteljico ima Ronja (ker zaenkrat imam res o njej krasno mnenje - zelo topla, prijazna, se posveti otroku, pripravlja ostale otroke, da pride še Ronja, samo je še na počitnicah, itd...), točno takrat se je polulala. Potem sem jo enostavno vprašala, če jo je strah vrtca oz. tega, da ne bomo skoz skupaj in je rekla, da ja. in sva se pogovorili in sem jo pomirila, da ne bo čisto nič hudega, pa še vse okoli tega itd... in od takrat se ni več polulala v hlače. Ti mali razumejo veliko več kot si mi mislimo! Samo izrazit še ne znajo, zato pa ratajo nemogoči ali pa začnejo lulat v hlače... (seveda je pa nisem nikoli kregala, če se je polulala v hlače).

Probaj še ti, če se ti zdi, da bi lahko pomagalo. POgovarjaj se z njim, pomagaj mu ubesedit občutke in predvsem ga VELIIIIIKO cartaj! Telesen stik in veliko pozornosti. In ko ti vsi rečejo, da to ni rešitev, se izkaže, da je...

Jaz si vedno, kadar vem, da nas čaka težek dan (veliko opravkov, kakšno cepljenje ali kaj podobnega), zjutraj vzamem vsaj pol ure časa samo zato, da se cartamo. Da ne delam ČISTO NIČ drugega - samo cartamo se - vse tri smo na posteji in se žgečkamo in lupčkamo in mogoče pogledamo kako knjigico, večinoma pa samo valjamo ena po drugi. tudi kadar se nam mudi, se splača vzet tiste pol minutke, da nekoga stisneš k sebi, pa bo potem rajši sodeloval. Pri nas zelo pali, da jo pohvalim, kadar vidim, da je sitna. Recimo ko se zbudi, pa se ni dobro naspala in jo vidim, da vsa tečna prihaja. Pa se je iskreno razveselim, jo objamem in jo vprašam: kako si miška? si se naspančkala? kaj bova pa zdaj počeli? Potem če je še čisto koma, ji samo stisnem k sebi in skupaj ugotoviva, da bis e zdaj samo malo pocartala. Če pa ni tako koma, potem pa jo pohvalim, kako je pridno vstala, recimo (če se nam kam mudi).
Zjutraj se sicer zbujata zelo zgodaj, tako da s tem ni problemov.

Krfjolca, čisto nič se ne sekiraj, tvoj otrok se popolnoma zdravo odziva na VELIKO spremembo v svojem življenju.
Dajaj mu vedet, da ga razumeš, da veš, da mu je težko, in da mu boš stala ob strani, da bo sprejel nove stvari.
Še vsi smo se naučili kontrole mehurja, tudi on se bo. To je pač povezano s psiho, kaj češ, tako smo narejeni. Kar vzpodbudno naprej v nove dni, v vrtec, juhej!

p.s. pri nas je podobno, še vedno zjutraj scena, probuje, do koder lahko,ampak jaz ostajam trdna in kmalu uvidi, da je bolje, da neha, ker bo v vsakem primeru končal v vrtcu, kjer pa se je baje že zelo udomačil, rad je in se udeležuje vseh aktivnosti, seveda pa zelo rad gre domov. Ja, taki so, taki smo bili in še bojo.

pri nas je bilo na začetku tudi tako (prav tako je šel je v vrtec s 3 leti, prej bil pri tašči), pa se je za silo uneslo. Z veseljem ni nikoli šel, a se je vdal, da pač hodi tja. Pol so se pa začele bolezni in je bil odsoten po tri tedne (najprej je zbolel on, potem bratec - med tem, ko je bil bolan bratec, ga nisem vozila v vrtec, ker je vrtec v drugem kraju inmi je bilo lažje, da je bil tudi on doma), tako da je spet pridobil prvotni odpor. Spomladi sem pa rekla, da bo tega konec, tak mali otrok ne sme biti tako obremenjen - ob popoldnevih se je npr lepo igral, pol se pa kar naenkrat spomnil na vrtec in me začel prosit, da ne bi šel - in sem ga vzela ven. težko mi je bilo gledati to malo dušico, ki se, namesto da bi preživljel brezskrbne dneve, žre za tako stvar. Prevzela sta ga tašča in tast, ki sta že itak mirkala tamalega in se strinjala, da bosta pazila oba. Vsi smo bili zadovoljni, pa socializacija gor ali dol. Zdaj v vrtec še ne hodita, začela bosta z novim letom, ker smo končno dobili plac v naši občini in sicer v novem vrtcu, ki se takrat odpre. kaj bo takrat, ne vem, a po mojem bo bolje, saj je dečko od takrat, ko je imel tri leta, že precej odrastel (zaj jih ima štiri).

Tako da, glede na mojo izkušnjo: če je tašča pripravljena, naj ga še malo ima. oz. še malo počakaj, da vidiš, če se bo stanje kaj izboljšalo.

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

na nek način je pri nas isto.

v začetku je šel brez problema. kar verjeti nisem mogla, da se je tako naredilo....

potem pa kar en dan šok: ne grem in basta. se me je lovil okrog vratu in nisem ga mogla odlepiti od sebe.

vzgojiteljica je že nervozno gledala, češ, da ga predolgo puščam na sebi in v smislu, da naj ga že odtrgam od sebe in ga dam tulečega v skupino.

jaz absolutno ne zagovarjam takega načina in tudi mislim, da pri mojem malčku ni pravi. pri njem je pač potrebno ogromno truda, da ga/se sam prepriča v nekaj.

tisti dan sem ga pač peljala domov. četudi je vzgojiteljica zavijala z očmi.

danes sva vajo ponovila in tudi scenarij se je ponovil. pa sem šla z njim prvič v skupino, se vsedla na tla in ga tako čuvala kakšnih 10 minut, ko ga je začelo zanimati, kaj se dogaja okrog njega in se je spustil. najprej na stolček poleg mene, potem pa je šel že tudi po igralnici.

ampak domov še nisem smela.....potem pa so šli ven in malči mi je na hitro dal poljubček in sem šla lahko na "sestanek"

tole vajo bova ponavljala kakor dolgo po potrebno ne glede na škiljenje njegove vzgojiteljice, ki ga pozna točno par ur in po njenem že najbolje ve, kaj je zanj najbolje.

tole stališče mi gre zelo na živce, kot tudi to, da sem rekla, da ne dovolim, da ga sili jesti (to je bil tudi razlog, da ni želel več v vrtec) in vseeno se tega ni držala.

jaz ne zagovarjam nasilnega odtrga otroka od matere....in potem krčevit jok naslednje 3 tedne....in potem še čudenje, zakaj se otrok popolnoma spremeni v obnašanju.

pa če bolje pomislimo, ni čudno.

žal pa res marsikatera mamica nima take možnosti, da bi svojega malčka pripravila na to, da bo nekaj časa sam. na soft....

želim vam čim manj stresa in čimveč cartanja doma.



_____________________________

...vox populi...

živ.
jaz pa se strinjam z vsemi kar so napisale.povdarjam pa celo kar je napisala RAINBOW.

do sedaj tega sveta ni poznal.prilagoditi se mora svoji skupini,ritualom,nalogam,novim načinom igranja(ne tisto kar bi samo on hotel in kadar bi hotel),spat ob takem času in to  vsi na 1x.spoznati mora svet,vzgojitejice,mora verjatno brez večje pomoči na wc,sam je,pije,kuha se hrana vsem enako tudi tisto če česa ne mara.

hja,...trma! kako meni dobra poznana beseda. krfjolca se me spomniš pri oktoberkah??zadnja sem rodila-novembra!
kaj naj rečem.trma je za to obdobje normalna,pri nas je kar ludo,sploh karakterno smo zelo močna -težka osebnost.tako da to kar vzemi za normalno,imej veliko potrpljenja,veliko ljubezni,...pa saj veš kaj mislim.

lulanje: ful je priden ko je že bil suh.oz je še.mislim da je lahko zarad stiske.jaz ne bi komplicerala.povej mu kratko in jedrnato,temu ne posvečaj ful pozonosti:če te bo lulat,povej vzgojiteljicama(svetujem ti da ful velikrat rečeš njihova imena).nam je ful pomagalo.
tudi mi smo že suhi,hja mamo pa problem kakanje.

ko je šel naš lani v vrtec,sem na prvih govorilnih izvedela da nič ne govori.pa taka ČVEKA. no evo pri nas je bilo pa to.pa je minilo.

še to,mogoče se sliši  kruto: bolj ko bo obiskoval vrtec,hitreje bo osvojil ves sistem.bo pa verjetno malo večkrat bolan,pa tudi to mine.in mislim da ni bil večji problem uvajanje v vrtec.problem je TA NOVI SVET,pa saj se mu konc koncev ni niti sanjalo kaj ga čaka.(vrtec mislim,in sploh ni bav bav,ful je luštno,samo da steče).

Hvala vsem za pomirjujoče besede in nasvete. Vsi okrog mene mi govorijo, da je razvajen in manipulira z mano, pa da rabi trdo roko, jaz (in k sreči tudi mož) pa sva mnenja, da bi bilo ravno to najslabše, kar bi lahko naredila.

Ja, nedvomno gre za stisko ob novem okolju, ker so se te težave začele prav z vstopom v vrtec, prej je imel eno krasno obdobje pridnosti in nezahtevnosti (po prav tako burnem času od rojstva do cca 1,5 leta ).

Po besedah vzgojiteljice z njim ni težav, na začetku je sicer bil malce jokav, predvsem ko je slišal jokati druge otroke in mu je kapnilo, da očitno ni vse OK, potem si je pa našel enega ali dva kompanjona in zdaj je že povsem v redu, se zaigra, sodeluje, celo apetit ima (kar me glede na količino, ki jo poje doma - torej dva makarončka in pest rozin na dan) čudi. Tudi zaspi brez težav. Ko sem vprašala, kako v vrtcu reagirajo, ko se jim v trmi vrže po tleh, so povedale, da se tam to ne dogaja. Laično bi rekla, da se mu v bistvu nabira cel kup stvari, ki ga težijo, in potem spusti ventile tam, kjer se počuti najbolj sproščenega in varnega, torej doma, še celo bolj pri meni, kot pri možu.

Glede govorjenja - moj je zelo klepetav in vedno na dolgo in široko razlaga o vsem, kar se mu je zgodilo čez dan, tako da je ne-govorjenje o vrtcu po mojem mnenju res ena posebnost, oz. znak te iste "diagnoze".

ronja, tudi jaz sem se ob prihodu nove članice z vso močjo posvetila starejšemu, enako kot ti, si vzela čas, kolikor sem mogla, tudi pustila malo za kako uro samo z možem (kar je bilo kar težko, saj se je dojila tudi po 20x na dan), da sem šla z večjim na igrišče ali na sprehod, zdaj pa je mala postala še veliko bolj zahtevna in postaja vedno težje. Se pa trudim. Ker vidim, da je njegovo obnašanje čisto drugačno, če se mu posvečam s Saro v naročju, ali če sva sama - če je slednje, se obnaša veliko bolje, če je pa še tamala zraven, je pa kot malo nervozen, pa čeprav jo ima grozno rad.


2ursae, še en razlog je, zakaj bi raje videla, da je v vrtcu kot pri tašči - problem je v njegovem bratrancu, ki je leto dni starejši od njega in se prav tako čuva pri tašči. On je namreč zelo agresiven in sta si z mojim ves čas v laseh. Zdaj je vsaj tako, da mu moj ne ostane dolžan, ker prej je bilo samo tuljenje cel dan, ampak potem sta si non stop v laseh. Kar pa tudi ni zdravo, ker se ju ne more cel dan samo narazen vleč. No, pa tudi drugi razlogi so, ki jih ne bi razlagala, ker bi spadalo že v drugo temo oz. forum .

Ja, karakterno je pa moj Anže res ošter. Tipični oz. ekstremni škorpijon. Pri njem ne gre nobena stvar kaj dosti na lagano, ampak je vse na hard . Tako slabe stvari - kot je tale trma, pa ko je bil majhen krči, pa nespanje do skoraj 2 let, pa še in še. Je pa ekstrem tudi pri dobrih stvareh, tako naprimer pri govoru (začel je ful kmalu in govoril v stavkih pri slabem letu in pol), grobi motoriki itd. Karakterno pa ga je tudi vzgojiteljica hitro pogruntala - je že na prvem sestanku rekla, da je zelo bister, ampak ima ekstremno močno voljo.

Zdaj se grem pa crkljat k njemu .

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

Tako kot so ti napisali-cim bolj umirjeno in na izi.
In vzemi si popoldne cas za njega in se mu 100% posveti. To potrebuje.

Karfjolca, vaš pobec je čisto normalen skoraj triletnik. Mi smo meli obdobje trme sicer malček prej (maj, junij, julij), ampak se nismo dali. Smo pa ugotovili, da je v vrtcu trmaril in bil "težek karakter", ko se je dolgočasil. In to se je, ker mu pomočnica vzgojiteljice (brez energije) ni bila kos, pa še skupina je bila od takih, ki še hodili niso, do popolnoma gibalnih in suhih. Ni čudno, da mu je ostajalo energije, če niso nikamor šli.

Kar se lulanja tiče: Našmu Lovru je letos tudi en teden kar naprej nosil mokre stvari domov, pa je tudi že pol leta suh. Sva ga malo povprašala, kako pa kaj, če pozabi povedat, da ga lulat. Pa je rekel , da pove. Pol sva ga pa malo bolj opazovala in ugotovila, da ko je zelo skoncentriran na neko reč, začne mencat in se za pimpka držat, ker hoče neko stvar dokončat. Najbrž je tako tudi v vrtcu, da se zaigra in pol spusti. Na RS sem pa ugotovila, da je najmlajši, pa še nov je v skupini. Pa po kosilu grejo spat in ga niso opozorili na wc, kot doma in se je v spanju polulal pol pa ogorčen sam nad sabo jokal in zbudilše ostale. Sem jima razložila, od takrat ni problemov.
To, da nič ne pove, smo pa mi rešili z večernimi pravljicami. Ko gre spat, je hotel poslušat pravljice in ker se v temi pač ne da brat, smo začeli opisovat njegove dogodivščine čez dan, brez imen (oči, mami, fantek,...). No po 3 mesecih je stanje tako, da pravi naj mu povem pravljico (enkrat je bil en fantek, ki je hodil v vrtec...), pol pa kar sam prevzame pobudo in on govori, kaj se mu v vrtcu dogaja. .
Pa veliko uspeha in čim manj stresov

< Sporočilo je popravil frufru -- 29.9.2009 21:22:15 >

to so tipične posledice nepravilnega uvajanja... in to je tudi odgovor vsem tistim vzgojiteljicam, ki trdijo, da je otroka najbolje pustiti samega v novem svetu med novim ljudmi v novemu okolju, pa naj se znajde kot ve in hoče... in če joka od strahu 14 dni, pa naj, se bo že vdal...   (tudi če v vrtcu ne joka, to še ne pomeni, da ga ni neskončno strah)

kaj narest: pojma nimam, kaj bi bilo zanj najbolje. moj otrok ni bil nikoli več isti kot je bil pred vstopom v vrtec (recimo, da je bila zgodba v nekaterih okvirih podobna vaši)... plašljivost, strah pred vsako malo bolj neznano situacijo, nenehno visenje na meni... mi smo jo po 4 mesecih vzeli iz vrtca (stara je bila 2,4 leta) in jo spet vpisali pri 4 letih. takrat je bila tako velika, da je stvar bolje razumela, začetek ji sicer ni bil všeč, ampak vsaj vedela sem, da ve zakaj se gre in da se lahko pogovorim z njo in ji osmislim situacijo...

mogoče poskusite, če imate taščo že ravno pri roki in ga izpišite ter nato naslednje leto znova v vrtec - tokrat s predpripravami in vsaj kakim dnevom v vrtcu ob tvoji prisotnosti.  

Tole me je pa Rija spomnila: naša sicer obožuje vrtec, ima pa zadnje tedne krizo, ker je njena sestrica toliko zrasla, da rabi (zahteva ) več pozornosti. Zato je posledično starejša prikrajšana oziroma tudi ko npr. s starejšo bereva knjigice, zidava stolp iz kock, mlajša nekako že prileze zraven in začne grabit igračke. Starejša to dojema, kot da nisem več povsem njena in od tu ima kar malček frustracij, da mora mami biti pa njena, njena.
Konkretno z vrtcem to izgleda tako, da si predstavlja, da sem jaz s sestrico cel dopoldne doma in se igrava, ona pa mora biti v vrtcu. Kjer je sicer fajn, ampak še bolj fajn je biti z mamo. Če pa ji rečem, da gre ona v vrtec, jaz pa v službo, je OK. Ve, da ko sem v službi, delam za službo in se ne ukvarjam s sestrico. Dejansko sem doma s tamalo, ampak če večji taka razlaga pomaga lažje preživeti dan, ne vidim v tem nič spornega.

Je pa naša zelo občutljiva duša, vsaka malenkost jo vrže iz tira, kar so pogruntale tudi lanskoletne in letošnje vzgojiteljice in jo res crkljajo in spodbujajo, nimam pripomb, koliko se ukvarjajo z njo - da ve, da je v vrtcu varno in lepo.

Meni so to govorili pri Ronji, ko sem rodila Lejlo. Enako kot pri tebi, da preizkuša meje, da naj kar kdaj znoriva,... Jaz ji več kot sem dala, nisem mogla dat - fizično, ker sem res ves čas samo to počela, tako da sem res že kar malo začela dvomit, če delam prav. Ampak čutila sem pa še vedno enako. KOt pri tebi se je lubi strinjal z mano - in imela sva prav.

hehe, tudi Ronja ima zdaj eno krasno obdobje in mi je prav žal, da jo moram dat ravno zdaj v vrtec, ko se imamo res tako krasno doma! In prekinit to idilo!

Ja, krfjolca, očitno te rabi! Pri meni je tudi na začetku Ronja tako hlepela po tistem času, ko je Lejla spala in sem se ji 1000% posvetila. Zdaj pa - haha - jo vzamem v naročje, da bereva knjigice (njena najljubša igra) in čim sliši samo en rahel premik iz sosednje sobe, plane vsa vesela po konci in samo črta tja in me na ves glas kliče: "Mami, Lejla, budla, mami, pidi!" (Mami, lejla se je zbudila, mami, pridi jo vzet!) (verjetno mi ni treba povedat, da se Lejla premakne kdaj tudi med spanjem, da pa ji nikoli ne uspe spat ob tem veselem kričanju zraven ). probaj še zdaj malo dat Saro možu, pa se ti samo njemu posveti, saj ko se navadi, bo boljše.

naj ti povem, da moj sin star 4,5 leta pove samo to kaj so delali: "Sedeli in gledali v zrak." Pa verjemi, da temu ni tako, ker imam igranico poleg njegove in vidim kaj delajo. Medtem ko hči stara 2,5 leti :"Jedli, pa spali pa igrali." Pa se tud vidiva dopoldan 10x v vrtcu (noben moj otrok ni z mano v skupini) in vidim kaj se dogaja.

Je pa res, da slišim Aleksa kdaj pa kdaj zapet kakšno pesmico, sam si mrmra kakšno pravljico in kdaj pa kdaj pricurlja na plano kakšna prigoda iz vrtca. Vrtec obiskuje od 1 leta dalje. Tako da se ne sekiraj.

Lulanje v hlače - glede na to da je šel v vrtec in da imate doma dojenčka, če sem prav razumela. je tole čist normalna reakcija na vse skupaj. Aleks je novembra lani star 3,5 let začel lulat v hlače. Tako da sem ga peljala k zdravniku, če je vse OK z njegovim urinom. Pa je bilo. Smo ugotovili, da je nas presenetil s svojo reakcijo. namreč poleti smo dobili še eno dojenčico in začeli gradit hišo in je čisto normalna reakcija, ki je sama od sebe izginila po kakšnem mesecu. Daj mu poleg ogromno oblačil. Jaz sem ga kregala, se naredila čist na ignore, ga tolažila, dajala nagrade, dajala črne pike,........ vse smo sprobali in ko je ugotovil, da dobi dovolj pozornosti, da je vse OK je nehal lulat.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala s primeri iz prakse

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Veš, krfjolca. Tud mi imamo mal problemov, ko pride ta mala iz vrtca - zahteva vso pozornost. Tudi pri prvem otroku sem imela iste težave. Toda zadeve se potem umirijo, sigurno je šlo za "šok" pri vstopu v vrtec - se mi zdi, da smo takrat vsi malo prizadeti, kako potem ne bi bili tudi otroci. Toda vsega se navadimo. Le bodi ob njem in mu pomagaj premagati krizo.

Nimam kakega posebnega nasveta kot to, da nikar delat drame iz lulanja v hlače, ker je to posebno pri fantkih močno povezano s psiho. Temu posvečat čim manj pozornosti. Preoblečeš, poveš lepo, da to ni prav in da je blo zagotovo po nesreči in šibaj dalje, bo sigurno prej minilo. Tud trma in vse ostalo bo minilo, pusti času čas.

Od mojih dveh, ki sta v vrtcu noben ne govori o vrtcu, pa sta šla oba izredno lahko skozi uvajanje. Od tavečjega dobim na vprašanje kako je blo v vrtcu lepo, od tamale pa v redu in to je to.