Moj sodelavec je dobil otročička. Ker sem tudi sama na porodniškem, nimava stikov oz. se še nisva srečala. Sem pa vprašala sodelavke, kaj pravi oz. kako je, pa so mi rekli, da je na njihovo navadno vprašanje: "Kako je kaj s tamalim?" resno odgovoril, da je otrok njegova stvar in da se to njih ne tiče..... Skratka, sploh ni hotel NIČ v zvezi z otrokom povedat!!!!
So ostale kot pribite, saj niso nič takega vprašale in še majn kaj slabega hotele..... in od takrat njegovega otroka sploh ne omenjajo več, ker jih je tako zavrnil, on pa tudi ne....
Moram pa povedat da smo imeli v službi normalne odnose in smo se do nedavnega z njim normalno pogovarjali, tudi žena je večkrat prišla k nam na obisk...zdaj pa tako, kot strela z jasnega tak odgovor.
Pa se ni hecal, je dal jasno vedet da naj ne sprašujejo nič.
Zato se jaz sprašujem, kaj naj  storim, ko se srečava - a naj mu čestitam in ga vprašam kako je ali kaj ali naj bom raje tiho?
Meni se zdi normalna 1.varianta, kaj menite vi?

Čestitaj mu, ker je postal očka in mu zraven povej, da si mu na voljo, če bo kaj potreboval. In to je to.

Meni se tudi zdi normalna 1. vaiabta. V bistvu ni normalno, če ga ne vprašaš po otroku. Morda je pa kaj narobe z njim, z otrokom, da tako reagira.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vsekakor mu čestitaj, saj to se res podobi, pa se izkaži vsaj ti za "kulturno", če že on ni takšen. Lahko, pa da je kaj narobe v družini, lahko, da je otrok bolan, pa noče o tem govorit, lahko, da z ženo nistva skupaj, pa otroka nima v bližini.....ne vem, je samo ugibanje, vendar razmišljam v tej smeri, da se noče pogovarjat o otroku, ker je posredi kakšna boleča stvar. Upam, da sem totalno mimo vsekala in da je samo čudak.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Tudi mi smo pomislili, da je mogoče kaj narobe z otrokom...

Čestitaj mu,nato ga pa pusti pri miru,če je tak.Bo že sam povedal,ko bo.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Se strinjam z napisanim. Tudi jaz ne bi preveč drezala v človeka, ki jasno pove, da o nečem noče govoriti. Čeprav se mi pa vseeno zdi postavljeno vprašanje zgolj splošno vprašanje in nič tako zelo osebnega. Simpl vprašanje - nič slabega. So pa ljudje različni.
No, jaz bi bila pa po drugi strani prav užaljena, če bi vsi vedeli, da imam  , pa ne bi noben vprašal, kako je...

Tako reagira človek, čigar otrok se je rodil s kakšno napako. Ali pa človek, ki je...mal čuden

Jaz bi preprosto čestitala, to je pa tudi vse.