Moj dragi mi večkrat predlaga da bi šla v kino ali na pijačo v mesto in bi za 3 urce pustila otroka pri eni izmed babic. Vendar mene vedno ko mi to omeni taka žalost napade da je joj. Res mi ni problem pustiti otroka doma če ga pazi moj dragi - to sva naredila že kar nekajkrat, ko sem šla jaz k frizerju, v shopping, ampak da bi ga dala starim staršem pa res še ne morem. Ne vem zakaj ampak nekako kar mislim da ga ne bodo znali umiriti ko bo jokal saj je popoldan bolj razdražljiv in še ni navajen na druge ljudi, pri njegovih 7 tednih se mi zdi to veliko prekmalu.

In kako naj jaz sedim mirno v kinu ko bom ves čas mislila nanj? Res mi ni jasno kako bo moj dragi lahko mirno gledal film ne da bi mislil otroka?!? Ali pa smo mame res tako drugačne? Po drugi strani pa si mislim kdaj bom pa začela na aerobiko hodit, pa na faks če ga ne bom mogla nikjer pustiti?!

Kdaj ste ve začele hoditi na aerobiko, na kavice s prijateljicami,... in ostale zadeve in ste pustile otroka pri babicah? Koliko so bili vaši otroci stari? Ali se še kateri kaj podobnega dogaja?

Nisem še mamica, ampak moje mnenje na podlagi izkušenj drugih je, da prej se navadiš boljše je. Torej čimprej boljše je zate, za moza, za babice in nenazadnje tudi za otročka. Vsi se hitreje navadijo in tako je prav. Sicer delaj po svoji vesti, vendar se ne boš mogla večno oklepat le vaju. Sicer pa, kot sem rekla, to je le moje mnenje, izkušenj pač še nimam. Zaupaj staršem, če veš da jim lahko. Ko boš malega prvič pustila v varstvu in boš videla da bo vse OK, si boš to še večkrat privoščila.

To poglavje mora vsak doreči sam v povezavi s partnerjev, pa še od starih staršev in odnosov je odvisno.

Osebno z ženo pri tako majhnem dojenčku še nisva šla oba stran. Prvič sva šla skupaj nekje 5 mesecev po rojstvu, pred tem pa izmenično približno pol/pol.

Letos sva si to privoščila večkrat in je prav prijetno. Največkrat greva skupaj na zahtevnejše planinske ture, kjer otrok ne moreva vzeti s seboj.

Pri sedmih tednih ni šans,da bi ga pustila komu v varstvo, razen res izhod,ki bi bil neodložljiv,kar pa kino, druženje itd. zame ni,sicer pa tudi naš ati kaj takega ne bi predlagal,zato ni dileme. Jaz ti dam popolnoma za prav,kar malo še počakajta, itak ne bi imela nič od tega,da si vsa živčna.

Jaz sem začela pri 8 tednih s francoščino dva krat na teden in morem rečt, da mi prav paše. Medtem pa pazi moja mami na obedve. Pa zaenkrat ni nobenih težav. Julija ni delala nikoli nobenih problemov. Itak je pa tako, da celo dopoldne prespi.
Šla sva pa tudi že v kino in na kakšno večerjo in tudi zvečer ni bilo težav.

LP

...

a je s tabo vse ok???

_____________________________

Prvič sem ga pustila pri babici, ko je bil star 2 meseca. Preživeli smo vsi. Babica je imela kar nekaj "nošenja", ker je imel še kolike. Hvala bogu pa je vzel že flaško.

Stvar posameznika, bi rekla, vsekakor pa verjetno od teh uric ne bi ti imela kaj dosti, če tako razmišljaš. Mogoče še kakšen teden počakajta, pa potem poskusita. Drugače pa jaz mislim, da nekatere res premalo zaupate svojim mamam in taščam. Saj tudi naše babice ne naredijo vsega tako kot bi jaz, vem pa, da so otroci v dobrih rokah.

Jasna

Točno pri 8t, ker smo pač imeli novoletno večerjo, meni pa je obupno primanjkovalo vsaj okusa po statih časih. Mama jo je pazila (nosila) 3 ure, mala je itak vse sprespala, tako da se je obneslo.
Potem pa dooooolge mesece nikamor. Še zdaj ne hodiva ven, razen zgodaj popoldne v kino, da sva zvečer doma.
Naredi po svoji presoji. Jaz sem z večerje mamo klicala tolikokrat, da je nazadnje mobi izključila  Nenehno sem mislila na prinčipesko, tako da v bistvu od razvedrila ni bilo skoraj nič

S temi strahovi sem se jaz tudi ubadala in se v naprej sekirala kako bo, ko bo morala v jaslice in podobno. no potem sem pa morala na izpit. Lucija je bila stara 6mesecev in ko sem šla od doma sem , kako bo. Pa je bilo vse v redu.
Sicer imam še danes 'slabo vest', ko grem od doma, pa jo pustim z mojimi starši, ampak Luciji nič ne manjka. Nič ni žalostna, še vesela je ko se carta z dedijem in babi.

Najbolje je da poskusiš za začetek za odhod za eno uro, da vidiš kako se bo obneslo. Videla boš da se bodo vsi skupaj že znašli, saj nima kaj bit. Če bi pa  jokal/a te bodo pa poklicali.

LP, Mika

7 tednov je odločno prekmalu, sicer pa se veselje šele začenja. za varstvo pri babicah in partnerja bo dovolj časa nekje po 4 mesecu, z veseljem pa boš otročka pustila v varstvu čez dan okoli desetega meseca.

pa čisto normalno reagiraš, ne skrbi, vse smo take

_____________________________

iz malega zraste veliko

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dokler sem otroka polno dojila, jih nisem puščala nikomur v varstvu, tudi možu ne, kar ga tudi on, kakor stari starši ni mogel podojiti. Torej sploh ni šlo za vprašanje zaupanja/nezaupanja ali znanja/neznanja z otrokom, temveč je bilo v ospredju dojenje. Tako sem pustila za več ur ta večjega od ca 6 mes, ta manjšega od ca 3,5 mesecev in še to će je bilo potrebno.
Se pa mi zdi pomembno, da se otrok navadi tudi na druge osebe in to čimprej. Vendar je pa bil zame vedno pogoj, da so nas te osebe obiskovale ali mi njih, da se jih je otrok navadil.
Pri 7 tednih se zdi meni osebno prezgodaj, ker tudi jaz ne bi mogla mirno sedeti ob kavici ali gledati filma.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Prvič sem ga pusila v varstvu za 1 uro, ko je bil star 2 tedna! Pa je kar šlo! Itak je vse prespal. Jaz sem sicer večkrat pomislila nanj, ampak mi je zelo pasalo, da sem počela še kaj drugega.

No, zdaj (9tednov) se pa večkrat malo popazi pri eni ali drugi babici, če je kaj nujnega! Najdlje je bil v varstvu 5 ur! Se je imel fajn, pogovarjal se j, nič jokal. Edino kar se hranjenja tiče, je bilo malo problemov! Pa je navajen jesti po steklenički, ker se že 7 tednov ne dojiva! Ampak očitno ga ni pravi hranil!  No, ob naslednjem obroku je stvar nadoknadil!

V primeru izčrpavanja mleka gre za nekaj ur tudi če polno dojiš, pustiš zalogo doma, pa je.

Jst sem ga dala prvič v varstvo za 2 ure pri 8 mesecih...no ne vem, jst sem cele 2 uri na njega mislila! Druga pesem je če ga čuva ati-on pozna njegove fore, ritem, ve kaj je, kdaj...še sedaj pa raje ne grem recimo v kino, kot pa da bi ga dala babici, tašči...kaj vem, tašna sem, bo še čas za vse te stvari, sej itak prehitro odrastejo!
Sicer pa kakor tebi paše!

U mater, zdaj pa vidim, da je z mojim materinskim čutom nekaj hudo narobe. Je že res, da sem tudi sama 2 krat takrat poklicala, kako gre, nisem pa zato imela pokvarjenega večera. Pri pupi to ni šlo, ker je bila polno dojena in drugi nimajo mojih jošk .

Ne vem no, če gre za kakšno urico, dve  ali tri (četudi za odklop in ne nujne zadeve), se mi zdi varstvo pri domačih ali vsah poznanih osebah čisto OK. Pri polno dojenih, ki nimajo ritma pa to res ne gre. Sploh če flaške ne vzamejo, potem odpade tudi zaloga iz zize.

Jasna

Če polno dojiš, težko otroka pustiš in greš. Jaz sem pri njegovih 8. tednih imela poporodni pregled in ga je ati pazil. So pa pri G tudi upoštevali, da dojim in sem bila hitro na vrsti.
Sedaj je že nekoliko lažje, ko je star 5 mesecev in se ne doji tako pogosto. Po pravici povedano, pa ga je do sedaj pazil samo ati, če sem bila odsotna za uro ali dve.


_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

Prvič sem ga pustila mami, ko je bil star točno en teden in sva šla z mojim na socialno glede podpisa očetovstva. To je bilo za cca. eno uro. Naslednjič sva šla voščit prijatelju za roj. dan. Jan je bil star tri tedne, pazila ga je moja mami - približno dve uri in pol. Ko je bil star dobre tri mesece, sva šla v Graz in naju ni bilo cel dan. Zvečer in zjutraj sem si načrpala mleko, za vsak slučaj pa smo kupili tudi adaptiranega. Kakih večjih problemov ni bilo.
Dejstvo je, da mami zaupam tako kot sebi in da mi ga ni bilo nikol problem pustit v njeni oskrbi. Pa še prvih sedem mesecev smo živeli pri njej, tako da je je mali navajen.

Ti pa, če niti pomislit ne moreš na to, da bi ga komu zaupala, boljše da ne hodiš nikamor, če ni nujno potrebno. Mogoče je pa res še prezgodaj.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Čimprej se otrok navadi ljudi bolje je. Mi smo nejca že v londonu, ko je bil star 10 dni, pustili v varstvu pri sestrah tudi po tri ure, pa mu ni nič falilo. Tud jest sem rabila mal pavze, prevsem pa da si malo možgančke nafilam in da sem bila s  svojim dragim -- on ni bil z nama na kliniki. Ko smoprišli domov je imel nejc tri tedne in sem šla prvič na drink za dve uri--je bil pri babicah in je bilo vse uredu. Sedaj pri 5 mesecih se nikgar ne boji, vsem se smeje in vsakdo ga lohko pestva, jest grem pa lahko ven za par uric in se jaz bolj počutim in to tud sine ve.
Lp, Polona

_____________________________

Nejc praznuje dva rojstna dneva 20.7. in 2.8.!

Midva sva tamalega prvič pustila doma pri njegovih sedmih tednih in to ne pri babici, temveč pri dedku (mojem tastu) . Šla sva na rojstni dan, babica je bila na službenem izletu, dedek pa pripravljen na akcijo. Res sem imela mobitel ves čas ob sebi in na tamalega pomislila na vsakih deset minut ali pogosteje, ampak je šlo. Takrat sem ga polno dojila in dogovorjeni smo bili, da naju v primeru lakote pokliče in lahko priletiva v roku 10 minut. Res je tudi, da se je to dogajalo zvečer, ko so malega ponavadi mučili krči. Ampak sploh ni bilo problema, imamo pač superdedka , kateri ga je lepo nosil in mali je spančkal in naju sploh ni pogrešal. Vrnila sva se po dobrih treh urah.
Sedaj je star štiri mesece in pol in ga lahko komot pustiva pri babici in dedku, saj ju je navajen skoraj tako kot naju, se vsak dan vsaj urico potepa pri njiju. Vendar ga nimava navade puščat (se je zgodilo vsega skupaj mogoče 4-5krat), ker gre zmeraj z nama.
Ampak lepo je vedeti, da se lahko zaneseš na babice in dedke, saj so roko na srce ravno oni cartali, hranili, previjali... nas. In če jim je interes, zakaj ne.

Prvič je pa najtežje, sčasoma se navadiš.

Aja, je pa fajn začeti s puščanjem otroka pri drugih čimprej, da se tudi sam navadi in to sprejme brez joka in žalosti ali celo straha.

LP 

Jaz tud ne delam nobene drame z varstvom. Sicer se ne spomnim kdaj sem jo prvič pustila v varstvu mojim ali moževim staršem. Če sem šla za dalj časa sem doma pustila načrpano mleko itak pa je po 4mesecu dobivala adaptiranega. Pri 8 mesecih je prvič prespala pri tašči, brez težav. Tudi naša se pri 15ih mesecih nikogar ne boji, nimava nobenih težav z varstvom. Tistim, ki jim zaupava jo z veseljem pustiva v varstvu.
Naredi po svoji vesti. Sej ni treba že prvič it ven za 3 ure. Pejta na en kofe za eno urco pa boš vidla kako se obnese.

Midva sva ga pustila pri tašči,ko je bil star 3 tedne,pa ni bilo nobenih problemov.Imela sva pač neodložljive opravke.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...