Saj se mi skor ne da pisat cele zgodbe a me je pa res razpalila. 6 letnica v mili sekundi "pozabi", kaj smo se dogovorili. Mirno in razločno, obe sva se strinjali. Pride do trenutka, ona kontra.

Primer: šla se je kopat k teti, ko sem ji že v naprej opozorila tam, da naj počasi zaključi, da gremo domov. So se nakopali, vozili s kolesi,.. dovolj velika doza igranja. GREMO DOMOV! Ne! Ona celo sceno, da ni bila dolg, da ne gre domov, vreščanje, dretje,.. Seveda mi je pritisk narastu na.. Ji lepo razložim, ona "ne sliši" in trajba svojo verzijo. Popokala sem jo v avto in gremo. Jow,m kok mi jredo na jetre take scene. Povej že prej, ponoviš x,.. in ti trajba svoje.
" Neslišanje" ali mim vzgoja, pojma nimam. Je pa trmasta in uporniška full!

Predlagani ukrepi!

Jaz naredim enako. Pobašem ga in  gremo. Ko se stanje umiri pa še malo jezikove župe in kakšno milo kazen.  Običajno za nekaj cajta zaleže.

Postavi se v njeno kožo, bilo ji je lepo in bi še. A nisi ti tudi taka. Greš na kavico z kolegicami in si rečeš pol ure, se zaklepetate in imate fajn temo in podaljšaš na eno uro.

Ne rečem, da nimaš prav, dogovor je dogovor in prav je da se ga obe držita, hotela sem ti samo, da jo poskušaš razumet.
Jaz se tudi vedno držim dogovora, prav tako vztrajam pri svojem otroku. Vendar, se poskušam izogniti scenam in slabi volji tako, da kadar bi ona kljub dogovoru še ostala, jo zamotim tako, da ji kaj drugega predlagam, kar tudi rada počne.

In ko se enkrat odločiš, ne smeš popuščat, ker v nasprotnem primeru je otrok samo zmeden.

Najslabše je, če izgubiš živce, ker jih ponavadi potem tudi otrok.

Sicer pa upam, da se tudi ti držiš kaj rečeš, sej veš zgledi vlečejo.

Dobro napisano!  Saj najhujše je res, ker se tudi starši ne držimo vedno zastavljenega cilja. Uf, ta post bi si pa skoraj morala nekam prepisat, da ne bom pozabljala svojih napak. Sigurno bom lepega dne kregala svojo najstnico, da prepozno hodi spat.

Tako nekako tudi jaz naredim. Če pa ne "pali", pa rečem, da je že tako pozno, pa rečem, da jaz grem - pa četudi sama - takrat pa vedno gre.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Jaz bi tudi tako nekako naredila. Če bi bil hujpi primerek, mu pa potem še ob naslednji priložnosti ne bi dovolila iti in mu lepo razložila, da je to pač kazen, ker se zadnjič ni držal domenjega. Ampak bi res moral biti hujši primerek za to.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.