vsi imajo probleme s taščo, jaz pa z mojo mamo, oz. z dojenčkovo babico... tašča je v redu, je pa res, da je kar oddaljena od nas.
Ampak moja mama mi pa pije kri. Nič ne vem, nič ne znam, opravlja me, pred vsemi me blati...
Vse, kar sem ji kdaj pojamrala, ker me je motilo je šla nosit naprej, npr. prijjateljica mi je narobe zašila hlače, težila kako naj vozim (jaz sem pojamrala mami), torej je prijateljici povedala kar sem jaz njej, fantu, očetu se krega, kakšna sem, dojenčku dodajamo hrano in me na silo h oče prepričati, da naj mu dajem vse po vrsti, od goveje juhe, pire krompirja, špinače, torte (dojenček star še ne 7m), ko sem zbolela in imela mastitis, je cela ulica vedela prej kot moj zdravnik.
Ko je ne poslušam, kako vzgajati otroka (npr. da otrok se mora jokati, da moram šparati pri plenicah - uporabljati plenično podloge) mi očita, da nisem dobra mama, ker ona je pa le vzgojila cel kup otrok, jaz pa še enega ne, vsem naokoli govori, kakšne napake delam ipd.
In ko pride kdo na obisk, jih moram najprej poslušati...
Ko pridem domov iz trgovine, mi gleda v vrečke in sprašujem, kaj sem pa "spet"kupila, mi teži, ker nimam prišparanega ne vem koliko denarja, bog ne daj, da si zdaj, ko sem na porodniškem kupim kaj za oblečt... ker skrivat tega res ne morem :)))
Saj dojenčka ima rada, vendar je ne morem prepričati, da je zdaj drugače, kot takrat, ko sem jaz gor rasla in da moja pač ne bo zrasla na cukru... Sicer se ne meče ven in ga ne pazi tako kot kakšne druge mame, ampak to ji ne zamerim, ker pač ni tu, da bo pazila nanj...

Saj bo bolje, ker imava v planu selitev, ker tole mi bo počasi požrlo živce. Ne vem zakaj morajo biti ene ženske take, da se v vse vtikajo. Prej je bilo v redu, zdaj pa moram prav paziti, kaj rečem pred njo, ker lovi mojo vsako besedo in je že štala... V službi sem v čisto drugem kraju, tako da tukaj nimam kaj dosti prijateljlic, kar jih pa je, imajo ali že večj eotroke, ali pa so brez otrok, tako da ne eno ne drugo ni družba za vsak dan.Je vseeno moja upokojensk amama še najbližja :(

Moram malo pojamrati, posebno ko ja tak siv in depresiven dan :) Evo, je že bolje.

NE SKRBI,če imaš res namen se izseliti se,naredi to čimprej zase in za dojenčka,saj oni to napeto vzdušje v družini prav dobro čutijo..ali pa daj mami pogoj,jaz sem imela podobne težave in mi je počlo in sem jim rekla,da li bodo igrali mojo igro in moja pravila ali pa mene in njihove vnukinje ne bodo nikoli več videli,rekla sem ji da končno je nekaj v življenju samo mojega in da samo jaz odločak kaj bo otrok jedel in pil,če jim kaj ne paše naj si naredijo oni drugega otroka in ga vzgajajo  kakr čjo...no pa še bi lahko naštevala kaj sem jim vse naprej vrgla in moram povedat,da sem si do konca olajšala dušo..in sedaj smo najsrečnejša družina kot kdajkoli poprej in moram reči,da mi je moja mama po vsem tem rekla da moja vzgoja sploh ni slaba samo one ne bi pač nikoli tako počela,ampak glede na to da smo v modernem svetu je tudi vzgoja moderna..tko da razčisti čimprej in pojdi naprej...goog luck

Iz napisanega nisem uspela ugotoviti ali živite v skupnem gospodinjstvu ali imate ločeno gospodinjstvo (torej najbrž svoj štuk).

Ker če imate skupno gospodinjstvo, kaj veliko ne moreš naredit, razen na tem, da se čim prej seliš in vse vložiš v to. Toliko časa pa čim manj razglabljat z njo in ji čim manj razlagat kaj dogaja. Boljše da prideš tukaj  na RR in nam poveš.

Če je gospodinjtvo ločeno, pa jo lahko daš delno na "ignor". Zakleneš vrata v tvoj štuk (če so), rečeš naj ti da mir, če se kar naprej pri tebi v stanovanju pojavlja.
Če bo kaj spraševala, bi ji pa jaz jasno povedala, da mi pač ni všeč, da vse okol sčveka (imej pripravljene konkretne primere, če se bo kaj motovilila) in da pač delaš drugače z otrokom kot je ona pred 30-timi leti. Da se časi in navade spreminjajo. Ona je svoje otroke "gor spravila" tako kot se je njej zdelo v redu, ti boš pa tudi po svoji glavi.
Pa ne si čist zapret vrat in na mrtvo skregat, ampak pač razloži dejstva, ki te motijo - tako kot si jih nam tukaj. Povej ji, da jo boš že vprašala, če boš hotela njen nasvet ali mnenje.

Jaz bi svoji mami rekla, naj se briga zase. Je že navajena, no po enem tednu se ne bi več držala name. Ne vem pa, kako ste pri vas navajeni.

Kar se pa tiče opravljanja, pa ne bii niti pikice več izvedela od mene. Zato tudi svoji mami marsičesa ne povem.

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Ne vem sicer kakšn odnos imate z mamo ampak jaz bi ji rekla kaj. Moja je tud infarkte doživljala k je enkrat vidla mojga okna pucat, pa k je vidla da direkt iz sušilca v omaro dajem da nič ne likam, k je zvedla da mam mačke in da spimo skupaj je skor dihat nehala....sam jaz se ji sam smejem . Jaz njej ne govorim kak naj živi, ona pa men ne more. Mislm lahko, sam je ne upoštevam . Itak je pa tako že od mojga 12 leta in se je že nekak navadla

V glavnem probaj ignorirat, postav se zase pa kaj povej, ne govori ji stvari k nočeš da se razvejo......predvsem pa se čim prej odselte .

Ma skenslej jo. Samo slabo voljo prinaša in seje pa nič druzga.

Pogovor je bob ob steno, saj nadležen tip ljudi zanika vse kar se jim očita.

Lepo počakaj na selitev do takrat pa z njo diplomatsko pa je  

pižamca, vzemi jo tako, kot je: če nosi stvari naprej, ji ne povej ničesar, česar ne smejo drugi izvedet. Jaz tudi moji mami ne morem zaupat nič, ker bo pač v najboljšem primeru v veliki tajnosti povedala svoji sestri pa še par kolegicam, ki jih niti ne poznam... Ma, hvala lepa. Bo pač bolj med zadnjimi zvedela, ko bom spet noseča, recimo. Omeji pogovore z njo na vsakdanje stvari in ji ne razlagaj nič, kar bi te lahko pripeljalo v težave. Z enimi pač ne moreš drugače - spremenila je ne boš, lahko se samo prilagodiš (tako delajo uspešni organizmi v naravi...)

Glede dodajanja hrane te razumem: moja tašča je na vsak način težila, da mora tamala probat njeno pito, čim smo začeli z gosto hrano. Ja, pa vsaj filo. Ja, pa saj so sama jabolka. težila je toliko časa, da ji je ratalo, mala pa je bruhala, ker valjda ni mogla zgrist tiste njene k* file! no, od takrat se ne greva več: če je NE,  je NE!  Pa konec! Če bo naslednjič (pri naslednji) kdo kaj poskušal in silil, bomo šli domov.

Moja mami tudi z očmi zavija, če kupim majonezo, recimo, ali če dovolim mali, da je, kar jemo mi - recimo kak košček šunke - ker pač ona ne mara salam in so živi strup in seveda ne smeš tega dat 16 mesečnemu otroku... Ampak jaz ne bom jedla pred tamalo in ji ne dala, pa naj mami gleda kamor če! Sama bi ji pa dala kake domače vložene gobice (ne bi tu razlagala, da nas je celo familijo že parkrat rahlo zastrupila - nenamerno,s eveda - med drugim z enimi divjimi šparglji - pojma nimam, kaj smo jedli, vem samo, da sem še 3 dni bruhala...) tak da: BODI SAMOZAVESTNA in ji čisto lepo odločno odgovori, da je to tvoj otrok in ga boš vzgajala tako, kot ti misliš, da je prav. če bo še težila, ji povej primer iz vzgoje, kjer ga je ona srala (itak jih veš, saj si njena hči) in da je ona tudi delala napake, pa ji ne očitaš, ampak naj te pusti pri miru, da delaš svoje napake. In to odločno in čisto vsakič, kadar ti začne težit!

Ker če se ti začneš opravičevat, zakaj si si nekaj kupila, zakaj ne delaš tako, kot ona misli,... potem dobi ona še večji zagon, da ima prav - ker se ti opravičuješ, torej veš,  da ga serješ... Zato ji čisto odločno povej, da ti tako misliš, pa pika. Lahko ji zraven poveš argument, ampak ne v smislu opravičevanja, ampak pač kot odgovor na zakaj si se tako odločila. Da pa si zdaj odločena in pika.

Moja mami pa se jezi, da si nič ne kupim (a zamenjava? ), pa zakaj ne, pa da moram bit zrihtana za tamalo - to mi nikakor ni jasno, kaj ima 1 letni otrok od tega, da je njegova mami tiptopi zrihtana... Ko jo vprašam, s čim naj bi to po njenem financirala, tudi, če bi si želela, pa nima nobenega predloga . "Ja, pa se vama splača kako kvalitetno pohištvo, veš..." ja verjamem, da se splača met kvalitetno pohištvo - ampak moraš met tudi kvalitetno plačo za to . Itak ne bova tu ostala še naslednjih 50 let, za 10 let bojo pa tudi tele iverke zdržale, pa zato nisva zapufana...
ti pa svoji reči, da je tvoj denar in da si pač z njim lahko privoščiš, kar ti paše, saj nikogar ne izkoriščaš, tvoj otrok pa tudi ne hodi nag okoli.

glede male ve, da ji je lepo, tako da nima kaj dosti za govorit, ker se enostavno vidi, da je srečen otrok. In če bi mi kaj hotela mrdat, bi rekla, da dokler se bo mala skoz tako smejala, pač ne bom spreminjala vzgojnih metod, če te očitno palijo (za enkrat ).

Pa najdi si svoje prijateljice, saj ni treba, da so iz službe! Če hodiš po vašem kraju z nasmeškom na obrazu, se bo o malem otroku vsak vtaknil vate in se lahko začneš pogovarjat in tisti, ki so ti všeč, postanejo prijatelji. Zakaj bi se omejevala na mamo in se jezila nanjo, da je taka, kot je?

moja mama je krasna ženska pa se razumemo sam živimo 30 km  narazen in mislim da če bi živeli pod isto streho bi bli tudi problemi, mislim da stari pa mladi ne grejo skup, ja jaz bi bla tiho o tistem kar ne bi želela da vsi zvejo, drugač pa res probajta it na svoje, po mojem se bote boljš razumeli.

_____________________________

ne hodi pred menoj, morda ne bom sledil,
ne hodi za menoj , morda ne bom vodil.
hodi ob meni in mi bodi prijatelj.
(a camus)

Res hvala za nasvete, saj sem vedela, da se lahko zanesem na vas!!!
Mi je kar lažje, ko sem tole brala. Saj v bistvu vse to vem. Poskušam se tudi držati čimbolj na svoje, kar ne gre vedno, pa včasih mi kakšna beseda uide. In včasih samo čaka, kdaj bom takega izjavila, da bo lahko naprej nesla, po možnosti še v popačeni obliki.
Ma ne razumem jo, kako je lahko taka, samo kaj ko pomislim, da je od bila že od malega prav pasja do mene. Saj zato pa sem šla z 18-imi leti drugam in prišla nazaj šele, ko sem zanosila. Še sreča, da bomo kmalu šli drugam.
Ko sem diplomirala, je oče rekel, da ni nikoli pričakoval, da bom faks naredila.
Zadnjič pa sem srečala sosedo iz mladih let in je bila fuuuul začudena, da sem toliko dosegla v življenju. Ker kao sem bila kot otrok obupna... je mama o meni govorila, da bo srečna, če bom poklicno šolo naredila. No, nisem se počutila ne vem kako drugačno od drugih mladih punc, le da doma ni bilo podpore. Zdaj vem, na katerem zeljniku je zraslo oboje negativno mnenje o meni!

Včasih se človek mora malo izkašljati, danes pa je tak dan, da je še cel kup stvari za mano prišlo. V glavnem, hvala za spodbudo in prijazne besede. Super ste!