Ne vem a se pozna mal vpliva lune, pr nas je trenutno tako depresivno stanje. Ne znamo več gledat s pozitivne strani. Vedno se najde en drek, ko te mori, razjeda, še kako taško problemsov prineseš iz službe,.. Otroci s svojo neučakanostjo hitr dvignejo pritisk. Tempo. ki nas ima v kremplih se nas drži hudičevo.  Morda se res ne znamo sprostit, razporedit delo in čas zase? Kako poskrbite zato? Delo z urejanjem doma, bajte.. nikoli končana zgodba, fajt za službo,.. Ma ne vem na momente se mi rola?!

Kakšna dobra misel, ideja, prosim na plan!

          Prijetno in spodbudno domače vzdušje želim vsem, ki vas je tema pritegnila!

Zagotovo to ni vpliv lune, ker je takole, kakor si ti opisala, pri nas VEDNO.  

Ne smejo ti določene stvari pridet do živega, ignorirat, čez eno uho not, čez drugo ven, znebit se ničvrednih "prijateljev" pa krepko lažje zadihaš 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Dobra stara vegeta. Vedno zanesljiva. Vseh zacimb po malo... .

Se podpišem. Jaz sem se predvsem nehala sekirati za določene stvari. Naredim, kar je res nujno, vse delo lahko počaka, posvečam se otrokoma, možu, delamo tisto, kar nam je v veselje in da čim bolj izkoristimo skupni čas, predvsem čas, ko smo res vsi 4 skupaj. Poslušam svoje telo, če sem utrujena grem počivat (na srečo otroka dopuščata in se prav lepo igrata). Ko sem se nehala sekirati, kdaj bom kaj naredila, sem veliko lažje zadihala.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Jaz se pa kar sproti posekiram, kjer se je treba. Se mi zdi fajn, ker ni potem na zalogo.

Ja, tempo je ubijalski, ljudje so nervozni, nepotrpežljivi in napadalni....kako preživet? Ne vem. Jaz imam ravno tako včasih kak dan, ko se mi zdi nemogoče dohajat življenje samo. Rada sem v službi, pa vendarle sem utrujena, ko pridem domov in tam me čaka še ogromno dela, pa še vsak bi me rad zase. Čist razumem situacijo. Kako rešujem? Ker sem sitna, če ni kolikortoliko urejeno doma, ponavadi delo razdelim, ker sama ne zmorem. Danes npr.po vseh razvažanjih otrok po obveznostih, je sin pospravil kuhinjo po kosilu, hči je šla pomit kopalnico, jaz posesat hišo, moj je delal v delavnici do večera, jaz sem šla pa potem nekaj za svojo dušo naredit, namreč bila sem do večera na vrtu (vmes sem se naklepetala s sosedo, kar mi je tudi pasalo). To jemljem kot sprostitev, uživam zraven. Po mojem je namreč bistvo lajfa, da si vzameš tudi čas za tebi luštne reči, da ne pozabiš nase vmes od samih obveznosti in nepotrpežljivih ljudi. Meni je fajn recimo se tuširat pol ure skup pod vrelo vodo vsak dan, pa si to privoščim, potem mi je fajn se crkljat in to delam. Ne smeš pozabit nase. Po moje je to rešitev. Aja, pa ne smeš vsega opazit. Pol reči ti ne sme biti zelo pomembnih, pa pol pripomb moraš preslišat, pa ljudi moraš jemati za zmedene, namesto za hudobne. Pa vedeti moraš zelo dobro, da nisi bog, da bi lahko vse naredila, zato si moraš odpustit, če česa ne zmoreš, pa četudi je vse nastlano in nenarejeno. Predvsem pa....mislit moraš nase.
Aja, še en recept.  Kaj rabiš, če si ful sitna, zoprna, da še sebe težko prenašaš? Moža, ki še dodatno spodbuja tvojo sitnobo? A ne da ne? Rabiš nekoga, ki te pomiri. In a veš, tvoj rabi isto in otroci rabijo isto. Če so sitni in zoprni, da še sebe težko prenašajo, rabijo tebe, da jih stisneš k sebi, da narediš točno tisto, kar oni rabijo, da bodo pomirjeni. Zato se splača razmislit, kako je najležje pomiriti vsakega od otrok, kaj kdo rabi, pa kako je najlažje pomiriti moža, kadar pač to rabijo. Ni fajn spodbujat tečnobo s tem, da jih še nahrulimo zraven, saj veš.... Fajn je to ozavestit, je potem lažje v situaciji reagirat, ker potem je vzdušje prec boljše, a ne. Pa delat prec lažje, pa življenje ni več tko gnilo, je bolj sončno.

Gina, in vsem hvala,... me je malo pomirilo. Ok slišat, si rečit a to ozavestit in izvajat- husičevo zaj.....

Sam zgleda da ni druge možnosti,  najbolj zdrave. Ja full je fajn če lahko, omiliš zadeve s humorjem sam ne morš vedno, vsaj jaz ne. Sem pa zgleda res po "naravi" bolj tečne sorte?!

Se mi zdi da mi res diši po neki "reorganizaciji" lajfa!!!

Včasih je dobro pogledat iz kakšnega drugega stališča na stvari ali ljudi, kot smo navajeni. Mislim pa tole, kadar recimo nekaj pričakuješ od moža, pa on tega ne napravi- te spravi v slabo voljo, ne? Imaš občutek, da je to dolžan narediti zaradi tega in tega. Takrat poskušaj spremeniti stališče in glej nanj kot na nekoga, ki ni dolžan tega storiti. Ne pričakuj od njega, samo zato, ker je tvoj mož, da bo reagiral, kot ti hočeš. Glej ga kot individuuma, ki ti ni popolnoma nič dolžan v življenju. Enako glej na otroke. Potem boš tudi začela drugače gledati na stvari pri sebi. Spreminjala boš svoje napake, ker napake drugih lahko spreminja le vsak sam. Ostali bodo lažje opravljali svoje naloge in obveznosti, ker ne bodo direktno primorani v to. Pravila pa vseeno morajo obstajati, ampak jih določita skupaj/soglasno z možem.
Res je, da se vsak dan ne da tako zbrano in umirjeno gledat življenja , ampak takšen pogled že parkrat na teden, bo rodil kvečjemu mir in razumevanje.

Poskusi, še vedno lahko drug teden padeš v svojo vsakdanjo rutino ..

_____________________________

ROŽICA

Mene pa ganejo te naravne nesrece, ki se dogajajo zadnje dni. Dajo popolno drugacno perspektivo mojim "tezavam"...

----------------------
Razumem totalno.  Še sedaj imam v glavi sliko ženske iz Mnjamara, ki leži zakopana pod ruševinami, le obraz ima zunaj....in njen pogled.. Kot ranjen golob na cesti brez možnosti rešitve...vdana/prestrašena/pomirjena z usodo.. Grozljivo..

_____________________________

ROŽICA

Meni je pa grozno, ko nimajo pitne vode. Medtem ko stojim pred hladilnikom in si zmisljujem. Ne vem, te bazicne stvari me cisto skulirajo in umirijo.

 

S helex 0,25mg , cipralex 5mg, asentra 3 mg

kar naenkrat težav ni, oz. so...ampak se ti gladko j*** za to

Poskrbim tako, da se nekam umaknem, na samo, pol pa kar mine. Drugače pa ni tako hudo, pri nas sem bolj jaz tista, ki včasih pride tečna iz službe in pokvari vzdušje doma . Včasih mi gre že na živce vprašanje, kakšno vreme je v LJ.  No, saj pol grem pa nekam, da se pomirim, pa je bolje. Najboljše je, ko grem kar k sosedom na klopco sedet in debatiramo. Pa je vse prec lažje in pozitivno.