Gledano s strani delodajalca, je tole kar križ. Tvoja prijateljica je bila cca dva meseca spet na plačilni listi, vendar ni delala in je bilo treba ali plačati nekoga, ki ga je nadomeščal ali pa so morali ostali zaposleni vskočiti tudi zanjo. In ker so se bolniške vrstile, je bilo to precej stresno. Nekajkrat so pričakovali, da bo prišla, pa je ni bilo.
Seveda ni ona kriva, če je bila pač bolezen. Ampak oni tam, ki so morali delati in usklajevati, na zadeve pač malo drugače gledajo. Če so bili solidarni, ko je bila bolezen, je mogoče kdo zaradi tega prestavil dopust, delal kakšne neplačane nadure - ve se, kako je danes vse na knap. In se jim mogoče zamalo zdi, da bi zdaj, ko so bili oni solidarni, šla ona pa še na dopust, oni pa naj rintajo, kakro vedo in znajo ...
Odvisno od situacije, naj se pogovori s šefinjo in predvsem sodelavci, zakaj pravzaprav gre in kje je problem. Če je ta delavka, ki naj bi šla 'namesto nje' na dopust, prestavila svoj dopust in delala dodatne ure, ko je bila tvoja prijateljica na bolniški, potem tvoja prijateljica res nima pravice pričakovati, da bo spet prestavila dopust in delala dodatne ure, ker ima najbrž že vsega polno glavo.
Jaz bi pač na mestu tvoje prijateljice zdaj šla delat in se skušala dogovoriti za dopust kasneje. Že zaradi odnosov na delovnem mestu.
Vse se mi zdi odvisno od tega, kaj je njena bolniška pomenila za njene sodelavce, šefinjo, stroške v firmi. Pa četudi se gre mogoče samo za kaprico delodajalca - ko se bo vrnila na delo, bo delati v takem okolju težko. Tudi to je za premisliti.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."