Ti pa RES preveč pustiš svojemu otroku!

In vaša reakcija na to?

Zase se naj brigajo!!!!

Lp

Zaenkrat še ne,če pa bom ,pa ne vem kako bom reagirala,odvisno kdo bo rekel.

Lp:rozica:

Bo:brigi se za svoje otroke.

"Ja, kaj čmo, smo pač neodgovorni starši. Sicer pa se človek najbolje iz lastnih izkušenj nauči, kaj sme in kaj ne."

Če bi bila zadeva argumentirana bi se zamislila, kr tako lajanje v luno pa mi ne pride do živega.

Bili smo na obisku in mali je začel brskat po nahrbtniku v katerem imam njegove stvari.In v enem žepu je našel dva kovanca in se začel igrat z njima. Poznam ga in vem, kako daleč gre v igri in prav tako vem, da kovancev nebi niti približno pojedel ali kaj podobnega.
No okoli tega je nastal en velik vik in krik in zdaj res ne vem, če mu RES preveč pustim?Sem neodgovorna?

Ok vem, da to ni primerna igrača za 14 mesečnika; zgleda sem res čudna:hudicek:

kar naprej. Od tašče. Ignoriram. Al pa kimam po sistemu "ja, seveda".

Ti najbolj poznaš svojega otroka, zato se ne sekiraj ob takšnih izjavah. Če se ti zdi, da je bilo varno, potem O.K. Čeprav bi moj tud čudno gledal, če bi mu pustila, da se igra s kovanci...jaz pa verjetno, tako kot ti, ne ;)

No, če je bilo samo to, pa ne vem zakaj mu ne bi pustila. Če veš, da ga ne bo pojedel. Mislim, da bi ga Teja kar hitro:)-. Ne poslušat kaj rečejo drugi, ti za svojega otroka najbolj veš kaj je prav in kaj ne. Če pa kdaj narediš kakšno napako, pa tudi ni tak problem. Na napakah se učimo.

Meni gre takšno soljenje pameti in podobno najbolj na živce.

LP,
Mojca:nosecka:

Obratno. Večkrat poslušam, da jih preveč sekiram.

Uf ja...sam mene ful podzge...odkar mam otroka ful ne prenesem,da mi kdo govori kaj in kako naj kaj naredim....se mi kr strga...sam dober znorim glih ne,pac pa dam na ignore :)-

Če gre tu samo za to opazko, za primer s kovanci, potem bi itak razlaga, da imaš otroka vseskozi na očeh, zalegla. Če ga pa nisi imela, potem je bila pa "kritika" po moje dobronamrna in upravičena. Lahko se seveda motim. Mene bi tudi maksimalno skrbelo, sploh ne bi mogla tega gledat, če bi kakšna moja prijateljica to svojemu otroku dovolila. Bi pa jaz neprestano buljila v njega, da ja ne bo kovanca pojedel. Pri otroku res nikoli ne veš, kaj ga bo pičilo. So zelo radovedna bitja, ki jim je vse novo zanimivo, tudi vtikanje kovancev v usta. Enkrat lahko poskusi tudi to, da ne bo takrat prepozno...

Splišni pri bilo kakšnih igrah ga imam skoz na očeh,tako na obiskih kot doma. Mogoče mu ravno zaradi tega takšne stvari dopuščam. No ampak vseeno se je vredno zamislit.

Ta opazka o tem, da mu res vse dovolim(v bistvu oba) pa ni letela samo na tisto njegovo igro.Ponekod imajo pač vse tako sterilno in oh in sploh, da bi moral otrok samo stat v kakšnem kotu.

Če je pa to kar tako, na splošno, potem jim pa kar daj vedeti, naj se zase brigajo. Pač imamo ljudje različne poglede na vzgojo. Koliko kdo dovoli svojemu otroku, je čisto njegova osebna stvar in nikogar ne briga. Vsak naj pač dela, kot mu paše. Čeprav jaz zagovarjam stališče, da je otroku sicer treba postaviti meje v smislu, da če se nekaj reče da ne, potem to tudi drži. Samo ne pretiravat. Več ko otrok doživi, več izkušenj si nabere in to mu bo skozi življenje prišlo še kako prav. Izkušnje si mora otrok pridobivati iz dneva v dan, iz minute v minuto. Če bo mirno stal v kotu ali pa sedel poleg nas, si jih gotovo ne bo. Pa če mu bomo vse prepovedali, tudi ne.

Se popolnoma strinjam s teboj, tako kot vedno :bravo::bravo::bravo: