Moj fant ima drugačne poglede na določene stvari in to me blazno moti. Jaz bi rada živela skupaj z njem, rada bi se prebujala ob njem, rada bi po službi prišla v skupen dom, on pa ne. Pravi, da je za vse še čas. Haloo?! Pa saj nisva stara 20 let. Včasih se mi zdi, kot da se nikamor nisva premaknila od kar sva skupaj (eno leto). Večino ljudi, prijateljel ki jih poznam so skupaj začeli brcati že zgodaj od kar so se spoznali.

To me razžera in vsak dan in ne vem več kaj naj naredim. Če mu kaj rečem, pravi da naj neham težit. Da naj pustim času čas. Drugače pa je uredu, priden, ne hodi ven...samo svoj mir tako obožuje.

Pusti času čas.....



_____________________________

...vox populi...

Mogoče se mu zdi da se še ne poznata dovolj.
Nekateri se po enem mesecu preselijo skupaj, nekateri so skupaj leta, preden se to zgodi.
Edino če je teh let preveč, se navadno zgodba konča..
Pogovorita se o vajinih pogledih in razlogih, pa boš najboljše vedela, pri čem si.

Mogoče rabi samo brco v rit (ultimat). Enega poznam, ki bi tudi tako fural. In potem se je čudil, ko se je ženska začela ohlajati. Rekel je, da je čutil nekako tako, kot da bi ona izgubila veselje, vse manj stikov si je želela, pač nekaj v tem smislu. Moški so pač z Marsa.

Ja, preveč silit ga res rajši ne, mogoče bo pa kak možen kak kompromis? Recimo, da ti kdaj prespiš pri njem in on kdaj pri tebi? ne vsak dan, ampak vedno večkrat... Da pride vse to bolj spontano... Da ni iz danes na jutri, midva pa živiva skup... Ne vem, zna bit težko... Pri meni so bili vedno fantje bolj resni in zagnani, bi se kar poročali...

Ja tako je moj bivši govoril. Izgubila sem sedem let življenja. Za vse je bilo še čas. Ki je nato na žalost odbrzel mimu naju. Danes vem, da če bi vedela, da mu je več do mira, kot do naju, bi odkorakala že po 1 letu ali še prej. Ampak nisem vedela, pa je kar je.
In za to sem toliko bolj srečna z sedanjim možem.Komaj sva bila skupaj že je govoril od družine, od najinega doma, od otrok in je bil kar malo razočaran, ker sem bila jaz toliko bolj ranljiva, ravno zaradi tega, ker sem se v prvem zakonu tako hudo opekla in nisem želela nekih velikih planov, družine, skupnega doma, otrok.....Ampak kmalu je iz mene privrelo na dan vse tisto, kar sem si ves čas želela.

Po enem latu zveze ni še čas za skupno življenje... Mogoče zaradi tega, ker ste premalo časa skupi. Ampak sigurno morata biti oba za to. Pusti času čas in najbolje da vztvarjata počasi... si začneta kupvati majhne malenkosti za skupno življenje... in ga na to pripravljaš, da si to res želiš.. SAMO TI IN ON!!

< Sporočilo je popravil briky -- 9.4.2007 17:39:14 >

Meni se tudi zdi, da eno leto ni neka dolga doba. Sploh pa neprimeren cas, da ga silis in mu dopovedujes. ce bo to naredil proti svoji volji, bo prej ko slej slo narobe. Ce pa je pripravljen kdaj v prihodnosti na ta korak in vse drugo, pa verjetno sama ves. Saj se pogovarjata o tem, kaksne plane in zelje imata.

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Meni se pa eno leto ne zdi ravno malo. (je pa stvar okoliščin in situacije, koliko je to malo)

No če jih imaš 20, 22 je zlo malo. Pr teh letih se mi zdi mal trapasto se skupi selit. Pr 33,35 pa eno leto niti ni tako malo. In če zdej pomislim, da nekje sred tridesetih ne bi imela pomislekov se po enem letu z nekom skupi selit ali met otroke. Sred dvajsetih pa zelooooooo velike.

Vse je sam stvar perspektive in okoliščin. Pač treba je presodit ali je dana situacija primerna ali ne. Nekje začetek tridesetih, štiridesetih čakat sedem let, da se partnerja spoznata je pa mal trapasto. Začetek dvajsetih pač ne.

Mi2 z mojim sva se poznala komaj en mesec in začela živet skupaj.Junija bo deset let od tega kar sva skupaj pa je vredu.Po mojem ni  vse v poznanstvu ali letih,ko hodiš.
Mogoče bo zdaj nekomu to res zvenelo noro,da po enem mesecu začneš živeti z nekom ampak pri meni je tako bilo.

Meni se zdijo pa take sorte ljudje čisto neresni. Res je odvisno od let, pa vendarle..... Kdorkoli me je imel dovolj rad, si je želel zbujati se ob meni, deliti svoj lajf z mano. Kdor pa me je imel tako malo, za zraven, pa je čutil sicer lahko še kar nekaj do mene, pa vendarle me ni ljubil, tak pa ni imel želje po skupnem bivanju, oz. se je moral prisiliti, da je to izvedel. Zato bi dandanes bežala stran od takih, kot opisuješ. Je pa res, da je to moja vrednota. Namreč fizična bližina. Komur to ne pomeni dosti....takega itak nočem, bi ne bila srečna z njim.

Preden sva midva resnično zaživela skupaj, je minilo 6 let. Ne hiti, tudi če nista stara 20 let, ka kaj potem. A če sta 30 to pomeni, da morata takoj zaživet skupno, družinsko življenje. Moja kolegica je s fantov že 10 let, pa še sedaj ne živita skupaj!