Z otrokm pac komuniciras v dolocenem jeziku in zahtevas od otroka, da s teboj komunicira v tem dolocenem jeziku. najenostavnejsi sistem je ena oseba - en jezik. Torej mama govori z otrokom na pr. v slovenscini in otrok z njo v slovenscini, oce v nemscini, otrok z njim v nemscini, babica v spanscini in otrok z njo v spanscini.... Obvlada jezike povsem normalno, posebej ce je jezikovna raba vakodnevna. Nic ni treba komplicirati, je pa potrebno biti dosleden.
Vecjezikcni otroci ponavadi pozneje spregovorijo, bvendar obicajno kaj hitro to potem nadoknadijo. Upisujejo v "jezikovni kodni sistem" razlicne kode, kar pomaga pri nekaterih drugih operacijah - preko razlicnih jezikov se naucijo razlicnih logicnih kod, jezikovnih struktur, ki vsebujejo tudi kulturne in ine strukture, ki se razlikujejo medsebojno....
Ne da se mi vec pisat.... Skratka: ne kompliciraj, vendar pazi - ce jezika ne znas perfektno se zavedaj, da ga z ucenjem nekega jezika (recimo starsa slovenca, nikoli zivela in aktivno uporabljala anglescino , pa ucita otroka naglesko) naucis tudi pomankljivosti in napak, ki jih sam(a) delas.
Spomnim se primera fanta, ki je "znal" slovensko, ga pa nihce v sloveniji ni razumel. Starsa sta ga namrec naucila prekmursko gucat in niti on sam ni razumel drugih kot starih mam in atekov iz prekmurja - edino oni so govorili tako arhaicno kot njegova starsa.... No, ceprav je tudi to bolje kot nic - ohranjanje dijalektoloskega bogatstva
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)