Prosim vse starše, ki so svojega otroka, praktično od rojstva, učili dveh jezikov, da podelijo svojo izkušnjo. Kdaj ste se tega lotili, predvsem pa kako ste se tega lotili?

Hvala

mi uporabljamo tri jezike (slovensko, švedsko, angleško) - torej bi lahko rekli da se uči treh.
kdaj - ja od vsega začetka, sej nismo nehal govorit en jezik, da je ne bi slučajno zmedli.
kako - mi smo začeli z materinim intenzivno in švedščino z očetom (takrat smo živeli v sloveniji in je mela več slovenščine okoli, tudi v vrtcu), angleščino je pa slišala vedno ko sva se pogovarjala med sabo. imo, je ful pomembno pri izgradnji slovarja, da redno prevajaš in se držiš enostavnosti; kratki stavki, jasna navodila, da lahko logično poveže. recimo: pridi sem, kom hit (come here). dostikrat uporabljamo te enostavne, prevode ko jo učimo novih besed ali fraz (ker slovenščine zna največ). angleščine zna v bistvu najmanj, imam filing da ko imaš tri jezike, se nekak porangirajo po uporabi in tretjega na na začetku ne obvladajo tako dobro kot primarnega in sekundarnega. plus da tudi niso tako vešči v izrazoslovju na začetku, samo imho je to čisto normalno, ker morajo osvojit dvojni (ali trojni) slovar, preden slovnica polno zalaufa. vsaj pri naši se opazi da ni na nivoju kakih zelo veščih tamalih, ki so mono lingvisti. predvidevam pa, da bo v roku dveh let znala slovensko in švedsko v nulo in angleško "pretty good", ter bo vse to kar se zdaj opazi (da še vedno gradi določeno slovnico in slovar - tudi v slovenščini) izginilo in bo na nivoju kot vsi ostali, s to razliko, da bo znala dva-tri jezike tekoče. zakaj? zdaj smo se preselili in ima obrnjeno situacijo (švedsko govoreče okolje in slovenščina z mano) in se uči švedščine noro hitro odkar je šla v vrtec. vrtec je pa internacionalen in je sekundarni jezik angleščina, torej je fajn tudi za angleščino.

hočem rečt, po moje se ne smeš utrašit, če je opazna razlika med monolingvističnimi otroci in bi-tri lingvisti. ker mono učenje je imho linearno učenje jezika, medtem ko bi-tri zelo prepletajoče. imaš obdobje ko ti bo mešal dva-tri jezike v enem stavku, en dan se igra v enem jeziku z igračami, drug dan v drugem, mora skoz prevajat v svoji glavi, ko dodaja v svoj "slovar", v glavnem delajo dost tolmačenja že v malih letih in to je zelo zahtevno delo. biti tolmač ne more bit vsak odrasel. otroka pa ni problem na to navadit - mladi možgani so drugačni. baje se nevroni v možganih drugače povežejo, če začneš z večjezičnostjo zgodaj. saj veš da raziskave kažejo, da ljudje ki aktivno govorijo (beri jih redno uporabljajo) dva ali več jezikov, skoraj nimajo možnosti da zbolijo za alzhajmerjevo ali demenco.
meni so pakrat rekli, da na bo kaj narobe ker ima tok jezikov zraven; imela je še osnovno nemščino v slovenskem vrtcu in pappa jo uči še osnovno japonščino (ker jo študira) in v sedanjem vrtcu ima dve punci v skupini ki znata japonsko (mama japonka), in da je to too much. samo se mi ne zdi da bi bilo kaj narobe ali da bi jo motilo. nasprotno, navajena je skoz pobirat nove besede, vem da se je sama naučila štet po špansko do deset, ker je gledala Doro the explorer, kjer štejejo do deset v španščini. in ko je bil pappa enkrat odstoten nekaj mesecev (in ni bilo ne švedščine, ne angleščine), se je sama začela igrat v švedščini in bila ful vesela ko se je z očijem po skypu pogovarjala v švedščini, še nekaj je brbljala po angleško, ko sva midva govorila - ful vesela da ni skoz slovensko zgleda

ok, vidim da sem napisala roman - over and out!

Jaz poznam kar nekaj takih družin.
Mati Slovenka, oče Italijan in ne zna slovensko, med sabo se pogovarjata italijansko. Vsak govori z otrokom od rojstva v svojem materinem jeziku, otrok obiskuje slovensko šolo.
Oče Slovenc, mati Francozinja, a zna slovensko. Vsak govori z otrokom od rojstva v svojem materinem jeziku.
Oče Slovenc, mati Rusinja, zna slovensko. Vsak govori z otrokom od rojstva v svojem materinem jeziku.
Oče Slovenc, mati Američanka, ne zna slovensko. Vsak govori z otrokom od rojstva v svojem materinem jeziku.

matejka ful hvala za izčrpen odgovor! Če bom karkoli še potrebovala, se pa še javim, ko bo seveda čas za to (ko bomo tik pred zdajci)

Livia tudi jaz poznam kar nekaj takšnih parov, ampak ne tako dobro, da bi jih vprašala za kakšen nasvet.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ja, res je metulj - naša angleško razume ful več kot je zmožna povedat. pa še izgovorjava ji dela probleme in potem je itak nihče ne razume ko začne po svoje čivkat "angleško" npr. turtle reče tǝu-tl (ǝ je polglasnik kot pri besedi pes; pǝs) zdej jo malo bolj aktivno treniramo da ponavlja kratke stavke in določene besede, ker ima zadnje čase navado da se vse začne na izraz "this is like a..".

< Sporočilo je popravil mateyka -- 21.8.2012 11:52:17 >

Z otrokm pac komuniciras v dolocenem jeziku in zahtevas od otroka, da s teboj komunicira v tem dolocenem jeziku. najenostavnejsi sistem je ena oseba - en jezik. Torej mama govori z otrokom na pr. v slovenscini in otrok z njo v slovenscini, oce v nemscini, otrok z njim v nemscini, babica v spanscini in otrok z njo v spanscini....  Obvlada jezike povsem normalno, posebej ce je jezikovna raba vakodnevna. Nic ni treba komplicirati, je pa potrebno biti dosleden.
Vecjezikcni otroci ponavadi pozneje spregovorijo, bvendar obicajno kaj hitro to potem nadoknadijo. Upisujejo v "jezikovni kodni sistem" razlicne kode, kar pomaga pri nekaterih drugih operacijah - preko razlicnih jezikov se naucijo razlicnih logicnih kod, jezikovnih struktur, ki vsebujejo tudi kulturne in ine strukture, ki se razlikujejo medsebojno....
Ne da se mi vec pisat....  Skratka: ne kompliciraj, vendar pazi - ce jezika ne znas perfektno se zavedaj, da ga z ucenjem nekega jezika (recimo starsa slovenca, nikoli zivela in aktivno uporabljala anglescino , pa ucita otroka naglesko) naucis tudi pomankljivosti in napak, ki jih sam(a) delas.
Spomnim se primera fanta, ki je "znal" slovensko, ga pa nihce v sloveniji ni razumel. Starsa sta ga namrec naucila prekmursko gucat in niti on sam ni razumel drugih kot starih mam in atekov iz prekmurja - edino oni so govorili tako arhaicno kot njegova starsa.... No, ceprav je tudi to bolje kot nic - ohranjanje dijalektoloskega bogatstva

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

O Mtaeyka svaka čast  Za malo bo to prefekrna odskočna deksa za marsikaj v življenju in dvomim da bi ji to kakorkoli škodilo.
No, naša dva znata 2samo"slovensko, čeprav Miha že kaže težnje po multijezičnosti   "Mami, ti si full lepa..."
mal heca...

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

off the topic; ko glih o volku.. moj oče govori tako lepo, čisto arhaično prekmurščino, da ga vsi v prekmurju hvalijo kako lepo gučì(j) prekmurski - ne to moderno prek-spaked-murščino

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ja viš, on me je šele pri 10ih vprašal, če bi se učila prekmurščine (sem bila pa skozi celo otroštvo v občasnem stiku z njo) in to na tak način da sem valjda rekla ne (najstnica) in zdej evo, razumem skoraj vse (sploh arhaično - očeta vse štekam), govort pa ne znam (razen kak enostaven stavek)

Tako "slovenščino" govori večina porabskih slovencev in potomcev izseljencev v južni in severni ameriki.....

Vendar se gre pri tem, kot praviš, bolj za ohranjanje dijalektonskega bogastva.......kar je prav.....

Kakšna pa je ta prekmurščina.....?

lilice, ne morem verjet - đe ti je humor?

Humora imam še vedno na pretek .....

zanima me zgolj razlika med arhaično prekmurščino in moderno prekmurščino......

jah, jaz kot laik, ki ne zna govorit in samo razumem, je težko zdej men to konkretno opisat.. bi rekla da je meni bolj razločna, kar je sicer logično, ker sem njega in babico največ poslušala (vsi moji bratranci in sestrične mu rečejo kako lepo, pravilno in razločno govori - pa ne me prašat kaj to pomeni ). kaj več pa težko rečem, ne verjamem da sem zmožna dat neko poznavalsko mnenje.. lahko greš do mojga očeta v dom starejših občanov v rakičanih in slišiš "arhaiščino".

zdej razmišljam - mogoče je to pri njemu tok izrazito, ker je do pred kratkim dolga leta živel izven prekmurja in se mu narečje ni spreminjalo ter ga razen z brati ni dosti uporabljal?

nekak takole (iz druzga foruma):
Moja prababica je šče gučala resno tisto pravo staro prekmurščino in san jo dostikrat spitaval ka pomejni štera rejč, stari lidje so namreč dosta rejči meli, ka nebi pravo ka so madžarskoga, slovanskoga ali germanskoga porekla, liki direkt svoje - stare Vendske.
Npr. INDA . Kak san že mislin ka pijsal - "Inda Svejta" (nekoč, davno - po angleško "ANCIENT")
...
Ge san vido stare prekmurske knige in nauve zaveze, pa tak brodim, ka dosta stari rejči lejko razmimo šče itak.
...
Kelko vijden nucaš staro prekmursko rejč "ar" ("ali") , kera je zanimijvo (vsaj meni) sorodna z angleškin veznikon "or" ... ovačik pa bi bilo dobro ka bi se v osnovne i srednje šole bar nešterni "krožek" Prekmurščine vpelau, zato ka izumira.
..
Če nišče ne prave "zemlovid", te je ta beseda v najboukšon primere arhaizem, v najslabšon pa ne obstaja, pa če se na glavou postaviš s ten, ka bi naj bilou.
...
Takih žlahtnih besed je v prekmurščini še mnogo. Prejšnje mesece sem denimo intenzivno proučeval stare vrste jabolk, se v zvezi s tem pogovarjal s starejšimi ljudmi na Goričkem in marsikdaj ostal brez besed. Prvič sem denimo slišal za sorte kot so denimo"gujtrne, frnjüsove, šafnouzove džaboke".

Ja, narečje se spreminja, vendar spet ne toliko, da zdaj ti, ki zelo dobro razumeš "arhaično" prekmurščino ne bi mogla razumeti prekmurščine, ki se govori danes.....ker je razlika bolj ta, da namesto "šutemenj" uporabljaš pecivo, namesto "rašoška" vilica, nemesto "suz marjat" pič.ko mater.ino.....

Drugače pa neka splošna arhaična prekmurščina težko, da obstaja.....ker ima vsak "brejg svoj guč".....recimo, na Goričkem pravijo jaz "dža"....v okolici Murske Sobote pravimo jaz "ges"....v okolici Beltinec pa pravijo jaz "jes".....

In če je tvoj oče recimo z goričkega, je logično, da ti je beseda "dža" bolj razločna, kot beseda "ges".....če si poslušala njega, ko govori.....in ti prekmursko narečje, ki ga govorijo okrog Murske Sobote zaradi tega meji na novodobno spakedraščino.....je pa že v stari prekmurščini bila bistvena razlika med goričko in soboško prekmurščino....res pa je, da je na goričkem že praktično izumrlo to, da za žensko osebo uporabljaš moški spol.....v ostalem delu Prekmurja se to recimo nikoli ni uporabljalo, da bi ženska za sebe rekla "Dža san šou k kozmetičarki"......samo to kot pravim, pa je že res praktično izumrlo....samo še kaka 80 letna mamca na Goričkem to govori in res kak izredno redki mlajši posameznik......

sej nisem rekla, da je ne morem razumet.

no, pa malo bolj on topic; je pa tko, da se počasi dozdeva da je v vseh jezikih tako, da knjižni jezik sam ni dovolj. ko greš na ulico in živiš življenje, se moraš naučit tud dialekt, da lahko učinkovito funkcioniraš. mislim, sej se da brez, sam se kar zatika, predvsem pri razumevanju kaj folk govori - glih zdele prakticiram to nevšečnost