Vse, ki ste pred nekaj meseci govorile, da je drugi otrok za okolico pač drugi otrok in da pri prvem zaganjajo tak pomp, da se ti obrne, drugi pa se jim zdi nekaj samoumevnega, IMATE PRAV.
Meni osebno je vseeno. Jaz imam oba neizmerno rada.
Vem pa, kako se bo malčica počutila, ko bo videla, kakšna razlika se je po rojstvu delala med njo in njenim starejšim bratom, predvsem s strani moževih staršev (niti je ne pridejo pogledat pa so eno nadstropje niže, ko smo prišli k njim, sta se oba ukvarjala z večjim, male nista niti pogledala, ko sem rodila večjega so nonstop bili v P., sedaj so prišli 1x mimogrede, ker jim je mož omenil, večjemu so za spomin, ko se je rodil, kupili obesek, malčica ni dobila ničesar, če se vidimo, niti ne vprašajo, kako je....) . Jasno mi je, da je bil tavečji prvi vnuk, ampak malčica je enako njuna vnukinja kot je večji. In zaradi tega sem zelo užaljena. Večji še vedno vsak dan gre k njim dol, jaz sem se pa odločila, da jim malčice ne bom vsiljevala.
Še sreča, da moji ne delajo takih razlik.
Sedaj pa ne vem, ali kompliciram ali sem preveč občutljiva...
Mi je pa hudo, da delata tako razliko. Naj jima kaj rečem?