Včeraj sem v enem romanu prebrala tale stavek, pa se mi strašno dopade: "Postanemo to, kar so nas starši naučili v svojem prostem času, ko se niso posvečali naši vzgoji."
Se mi zdi taka res duhovita ugotovitev, a ni no ...

(Samo toliko da me ne boste spraševale: gre za roman Umberta Eca "Foucaultovo nihalo", ki se sicer ukvarja z vsem, razen z vzgojo. Da ne bi kdo mislil, da gre za kak priročnik.)

_____________________________

ojej!

tako resnično zveni..... mi je zelo všeč....

otroci so opazovalci, učijo se vedno, povsod ... in če so pametni zelo lepo povežejo kar jih učimo s tistim kar vidijo....

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Čista resnica. Se strinjam!

Dobra.

Otrok ubere vse, kar recem usput in kar mu mogoce sploh ni namenjeno. Ravno danes sem to opazovala. In ji potem oddrzala predavanje, da se poslusa tudi mamine skrbno koncepirane pridige .