Še eno sporočilo... mogoče ga bom izbrisala preden ga bom prilepila na forum, tako kot že mnoge pred tem. Ko vržem na papir vse kar mi leži na duši si rečem... Pa saj nisi edina no! Se ti sploh zavedaš, koliko žensk ima podobne težave kot ti?! Ali pa še hujše. Pa kaj boš morila še ti s svojimi... in tako roma pošta v koš.
Ta mesec je še eden izmed mnogih, ki so minili v "iskanju" otroka. Še eden, ki se bo zaključil z M. Prijatelj gnusko (beri rjavi izcedek) se vleče kot stari polž že enih 10 dni. Moji hormoni so očitno spet podijvali. Na obrazu se mi delajo mozoljčki, ki so kot napovednik M. V trebuhu me občasno malo ščipne, da ne pozabim kako izgleda obdobje, ko veš, da je še en mesec poskušanja šel v "maloro". Za mano je še en "netipičen" cikel. Gospod smrkelj (prozoren izcedek) se je tokrat odločil, da se pojavi prej. Že 8. dan (prvi dan M 4.7. ). Ja, sledil je gospod gnusko, 14. dan od zadnje M. (Da malo številčno opišem svoj prešteti in odšteti cikel.) Pa se je gnusko odločil, da bo kar naprej še dopustoval, saj zdaj je tako ali tako čas dopustov, pa morja (imam ga pred nosom, pa ga ne izkoristim ker je na obisku gnusko!)... Je pa to mesec, ko sem spoznala... oz. si priznala, da vlečem samo sebe za nos. Namreč, če sem dobro razumela (na temo rjavi izcedek se je pisalo že na tone) mi gnusko krajša cikel. Najin fižolček se po zdravi logiki "ne more primit", ker nima pogojev. Gnusko poskrbi, da gre v delih vse moje upanje na toaletni papir. Žal, ko rabiš zdravnika, GA NI. Gospod dr. je na zasluženem dopustu.
Prej (tudi ta mesec ni bil izjema!) sem vedno seštevala in odštevala dneve... pa plodni dnevi, pa neplodni dnevi, pa izcedek tak in drugačen. Pa je dovolj prozoren ali je še malo pre-gost. Ali me že kaj ščipa? Oh, ja, to je pravi užitek! Tooo bo sigurno O! Juppy. Kako sem vesela, da me tam spodaj nekaj stalno prebada. Pa hitro preberem na tem ali onem forumu katero še prebada, pa katera upa, pa katera ne upa več, pa katera je v fazi štetja, merjenja, testiranja... Joj, kakšne tika-taka bombe smo ženske! Bog ne dej, da v fazi zadnjih dni gnuskota in začetka M na ulici srečaš nasmejano nosečko ali mamico, ki potiska voziček... pa ravno tak je, kot bi ga sama kupila za svojega fižolčka. In če za nameček ravno v dneh, ko je M prisotna z vso svojo močjo, srečaš znanko, ki je noseča ali ti prijateljica sporoči, da bodo pestvali... živci totalno popustijo. V želodcu čutiš tisti tipičen občutek, kot da bi te nekdo prebodel in potem še malo obračal rezilo v levo in v desno. Na obraz si nadeneš največji butast nasmešek, kar jih premoreš in blesavo izustiš: Oooooooooo, kakoooooooooo lepooooooooooooo! Ampak, grda, grda punčka! Ne smeš biti ljubosumna! Ne, vendar tudi srečna nisi za tisto drugo, ki je očitno doooooosti večja srečnica kot si ti.
Punce, jaz se spreminjam v eno živčno razvalino. Spet sem natresla preveč stvari naenkrat in mogoče to sporočilo ne bo romalo v koš. Čakam, da mine delovni dan. Ko pridem domov bo mogoče tam spodaj že poplava... vložke sem že pridno nabavila.... Zvečer mu bom mogoče spet rekla, tokrat ne bo fižolčka. In on se bo samo nasmehnil in brez večjih težav zaspal.
Razvalinasparkle
