Obupana sem 300 na uro. Mislim, da sem čisto v depresijo padla,ne vidim v ničemer več smisla. Tako noro si želim bejbiko. Pa ne rata in ne rata,nekatere bi me oštele saj se trudite leta in leta jaz pa par mesecov. Zakaj mi ne rata? V glavi slišim glas nikoli ne boš mamica. Stalno jokam. 

Pomiri se, bol boš razmišlala slabi bo,ne tok negativno razmišlat morš pozitivno pa bo.A pa si mela že kšne preiskave glede tega?

Zdaj sicer ne vem, kakšno je stanje, če si imela pri zdravniku kakšne preiskave pa to..zato govorim bolj na pamet.Ampak kakorkoli že...če si nekaj preveč želiš in si zato pod stresom, je včasih to razlog, da se ti ne uresniči.Bodi sproščena, upaj na najboljše...vendar naj te ne potre vsak neuspeh.Saj itak nimaš vpliva na to..če se zgodi,se, če ne pač ne...kaj pa lahko narediš.Kar pogumno naprej in enkrat vama bo ziher uspel, verjetno takrat,ko bosta najmanj pričakovala!

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

ojla!
ponavad je tako,da ko si nekaj zelo želiš,se vse bolj odmika!res,da se eni trudijo,leta druge mesece,pa nič ne rata.velik je na psihi,če pa dlje časa ne bo nič,pa z G najdita potrebno rešitev. en velik objem zate!kr nekaj nas je takih,ki delamo na  pa ne uspe.mogoče ti bo vsaj mal v tolažbo,vendar nisi sama.imaš nas!!!

Sprosti se. Meni so zdravniki rekli da sploh ne morem imeti otroke po operaciji. Na mojo srečo so se zmotili  in imam zdaj dve prekrasne pupe. Ampak sem se lepo sprostila in sem nehala okrog tega tarzmišljati in seodpravila na lepo potovanje z možem.Od tega potovanja imam eno pupo. Tako da pogumno naprej in začni pozitivno razmišljati.  

_____________________________

Najdojenček

Poznam ta občutek, me je preganjal 3 leta,   . . . in potem se je zgodilo . . . tudi pri vas bo tako. Le veselo .

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

NIKOLI, RES NIKOLI NE OBUPAT !!!!

Draga, anonimna boš videla, da tudi za vaju pride sonček. Ponavadi se to zgodi, ko najmanj pričakuješ !!!!

Te pa razumem, saj sem tudi jaz več let bila razočarana, zakaj ne pride in sedaj, ko sva se že nekako prepustila usodi, kar z lepega . Zato jaz verjamem v čudeže in za vsako od vas je že pripravljen, samo počakati ga je treba.

Pozdravljena,

ne res ne NIKOLI NE OBUPAT, uapnje umre zdnje, ene bomo pač malo kasneje postale mamice in bomo potem še bolj vesele in še bolj bomo cenile kaj pomeni beseda mama.
Vse pride ob svojem času, samo ne paničarit, ker tako vzburjaš svoj organizem in še manj možnosti je da boš zanosila.

Veliko sreče,
Darja

Anonimna, upam, da si že prebrala zgornje poste, ki jim res ni čes dodati. Hvala bogu pravim jaz, da imamo rr, kjer vedno najdemo oporo in nam vlijejo novih moči.
Rada bi te opozorila, da s tabo ni nič narobe, da smo verjetno vse,ki se trudimo zanosit dale take faze skozi. Je normalno. Toliko reči v življenu naredimo, toliko zmoremo, nekam pridemo, se realiziramo....in potem nabolj naravna stvar na tem planetu nam od rok ne gre. In zdaj? Kažin! Ker pa mesecev še ne pomeni nič in par, ki ima redne odnose 1 leto šele prične s preiskavami...torej?

Srčno upam,da ne gre za depresijo v pravem pomenu besede, javi se nam, verjetno so že prišli boljši dnevi zate...veliko sonca v srcu in sončnih ljudi ob tebi!

_____________________________

Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.
Coelho

Draga anonimna, tako kot so ti moje predhodnice rekle, NIKOLI OBUPAT, apak NIKOLI. Jaz sem trdno prepričana da bo za vsako od nas ( zdaj že moram reči vas) posijal sonček, ki se mu reče dete. Pridi med nas, izpovej svojo bolečino, kajti če te kdo razume, smo to me, ki smo podobno prestajale, ali pa še prestajajo. Pride mesec, ko padeš v gloooooooooobooooooooko brezno, pa se zjokaš in greš naprej, trmoglavo, vztrajno proti svojemu cilju. Zakaj? Ker smo borke in se ne vdamo. To da si žalostna je popolnoma normalno, obupati pa ne smeš, a prav.

Pa še nekaj, brezvezne nasvete v smislu sprosti se pa bo, pa kar presliši, a prav?

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Hvala lepa za vspodbudne besede. Dosti mi pomenite. Bila sem na pregledu,nakar mi je ginekologinja naredila notranji UZ in povedala da sem zdrava. Zakaj pa potem ni otročička ?:-(

En navaden UZ da malo informacij. Zakaj ni otočička? Lahko je milijon razlogov. Par najbolj pogostih:
1. Lahko da gre za slučaj. 80 odstotkom parov uspe zanositi v prvem letu poskušanja, zato ginekologi ne zganjajo panike pred enim letom neuspešnega poskušanja.
2. Lahko so zamašeni jajcevodi, ki preprečujejo, da bi se jajčece in spermiji srečali in preprečujejo, da bi zarodek pripotoval do maternice, kjer se ugnezdi.
3. Lahko da ni ovulacij. Navadno takrat sicer tudi menstruacije niso redne, tako da če imaš redno M potem je manj šans za tole. Začni si merit bazalno temperaturo. Tole ti bo itak prišlo prav, če v enem letu ne bo uspelo, ker te ginekologi navadno najprej napotijo domov z nalogo, da tri mesece meriš BT, potem pa začnejo razmišljat, kaj bi s tabo.
4. Lahko da ima partner slabo seme.
5. Lahko da prihaja do take interakcije med semenčici in jajčeci, da semenčice ne morejo oploditi jajčeca (ne vem točno kako se temu reče, ampak če prav razumem, se semenčice nekako zlepijo),...

In še in še.... Nisem si zapomnila, kako dolgo se matrata. Rada bi rekla samo, da si mojih točk od 2. do 5. ne ženi preveč k srcu in ne razmišljaj preveč o njih. Če še ni poteklo eno leto, gre najverjetneje za točko 1. Torej slučaj. Navaden matematični verjetnostni račun. Dejstvo je, da imaš na ciklus 25% šanse, da zanosiš in torej 75% šanse, da ne. In to govorimo o popolnoma zdravih, plodnih parih. Torej je precej težje zanosit, kot ne.

To, da je težko čakat, je pa dejstvo. Sploh, ko si enkrat trdno odločen, da hočeš otroka. Drži se in ne obupuj. Saj je res, kar so punce povedale. Nisi sama.

_____________________________

God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.

Ne vem kaj naj ti rečem, a le to, da ko boš nehala jokat in se bo v tvojo dušo spet naselil optimizem, takrat boš zanosila, če ne naravno pa s pomočjo.

_____________________________

Pot ni vedno rožnata, je pa cilj zato toliko lepši.

Se strinjam z Daisy, en uz da semo infornacije o stanju maternice, razlogov za enuspeh pa je lahko 1001 in še več.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Anonimna, tudi jaz sem bila na istem kot ti. Prvič sem zanosila takoj, a se je žal nosečnost končala z ss. Čakala 3 mesece in začela znova. Po 3 mesecih še vedno nič. Sem se spraševala zakaj ne rata , če je pa prvič takoj. Vem, da so tu dekleta, ki čakajo leta in leta, pa vseeno. No četrti mesec, ko sva najmanj delala na  je pa ratalo.
Poskusi :
- si merit BT, da ugotoviš ali imaš sploh ovulacijo
- seksajta vsake 2 dni, ker je baje boljša sperma
- po koledarčku si izračunaj plodne dni
- jaz sem pila še čaj krvomočnice
- pa mojega sem filala s vitaminom C

Če je kaj od tega pomagalo ne vem, poskusiti pa ni greh.
Predvsem pa skušaj uživati med seksom in ne misliti samo ali bo tokrat ratalo ali ne. Psiha je velik sovražnik v tem primeru.
Držim pesti, da ti čim prej uspe zagledati .

LP

anonimna te popolnoma razumem,saj sem se sama kar nekaj časa trudila za ,dala skozi več izgub,a na koncu sem vendarle uspela.
Prepodi iz glave črne misli in jih zamenjaj z novimi,pozitivnimi mislimi,kajti ti boš mamica,le pravi čas mora priti in takrat bo tudi zate posijal sonček sreče.
In ne pozabi,kar so ti že punce rekle nikoli,ampak prav nikoli ne obupat!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

A moram sploh še kaj dodati.Punce so že prave zdravnice in psihologinje.Samo ne obupat.Z dvignjejo glavo naprej proti cilju.

Anonimna, oglasi se nam, veš me vse mislimo veliko na ostale soborke  in tudi ti si ena izmed nas...sporoči, kako si, kaj počneš, kako se počutiš, če lahko še kako pomagamo z prijazno besedo .

PO vsakem dežju posije sonce in konec je vedno dober, če ni dobro, še ni konec! (to sem si sposodila ed ene lušne rr-jevke)
Pa lep dan!

_____________________________

Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.
Coelho

verjamem tudi mi že poskušamo nekaj časa pa ni nič
kolikor pa se sami ne obremenjujemo s tem nas pa drugi stalno sprašuje kdaj bo kaj in nas spravljajo v depresijo